Jedro

Dolžnica v tej fazi postopka ne more uspeti z zatrjevanjem drugačnih solastniških deležev, kot ti izhajajo iz zemljiške knjige, saj je izvršilno sodišče na njene podatke vezano (prvi odstavek 168. člena ZIZ), pri čemer se cenitev kot izvršilno dejanje opravi v skladu s pravnomočnim sklepom o izvršbi, torej tako, da se upošteva v njem zajeto opredelitev izvršilnih predmetov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v prvi alineji izreka sklepa potrdi.

II. Dolžnica D. P. sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo tržno vrednost solastniških deležev dolžnikov na nepremičninah.

2. Dolžnica D.P. (v nadaljevanju dolžnica) v pravočasni pritožbi izpodbija del sklepa (prvo alinejo izreka sklepa), s katerim je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tržna vrednost nepremičnin parc. št. 1759/4 in parc. št. 1759/2 obe k.o. X. (poslovni prostori sprejemna pisarna in pisarniški prostori avtomehanične delavnice - št. dela stavbe 5 in predavalnica avtošole s pisarniškim prostorom in sanitarijami - št. dela stavbe 3 in avtopralnica št. dela stavbe 4 vse v pritličju večetažnega poslovno stanovanjskega objekta št. stavbe 1576 k.o. X v K. 5, M. ki leži na parc. št. 1759/4 k.o. X ter stanovanjski prostori v I. nadstropju - št. dela stavbe 1 in v mansardi - št. dela stavbe 2, vključno s pripadajočimi kletnimi prostori v stavbi št. 1576 v poslovno stanovanjskem objektu na naslovu K. 5, M., ležečega na parc. št. 1759/4 s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem k temu objektu na parc. št. 1759/2 k.o. X), last dolžnika D. P. do 1/6 celote, 48.456,97 EUR, in sicer iz razloga bistvene postopkovne kršitve in napačne ugotovitve dejanskega stanja. Sklicuje se na izjavo z dne 24. 9. 2015, s katero je uveljavljala večji solastniški delež zaradi opravljenih vlaganj. Izjava je bila podana v izogib vlaganju ugovora tretjega z namenom, da upniki priznajo dolžnici večji delež. Ker je sodišče ni dalo v izjavo upnikom, je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Sodišče prve stopnje bi moralo počakati z odločitvijo o ugotovitvi tržne vrednosti, dokler ne bi pridobilo soglasja upnikov ali do zaključka pravde na nedopustnost izvršbe. Predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje povzema pravilne in zadostne razloge sodišča prve stopnje, ki se je v skladu z drugim odstavkom 178. člena ZIZ pri ugotovitvi vrednosti deležev dolžnikov na nepremičninah pravilno oprlo na v postopku pridobljeno cenitev sodnega izvedenca, iz katerega izhaja njihova tržna cena na dan cenitve.

5. Dolžnica v tej fazi postopka ne more uspeti z zatrjevanjem drugačnih solastniških deležev, kot ti izhajajo iz zemljiške knjige, saj je izvršilno sodišče na njene podatke vezano (prvi odstavek 168. člena ZIZ), pri čemer se cenitev kot izvršilno dejanje opravi v skladu s pravnomočnim sklepom o izvršbi, torej tako, da se upošteva v njem zajeto opredelitev izvršilnih predmetov.

6. Vrednost nepremičnine lahko ugotovi sodišče še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi (prvi odstavek 178. člena ZIZ), kar pomeni, da lahko izda sklep o ugotovitvi vrednosti ne glede na morebitna vložena pravna sredstva zoper sklep o izvršbi, toliko bolj, če ugovorni postopek sploh ni v teku. Kot je dolžnica sama pojasnila, izjava z dne 24. 9. 2015 ni bila podana s ciljem, da sodišče o njej odloči kot o ugovoru. Po pojasnjenem je sodišče prve stopnje smelo sprejeti izpodbijano odločitev, ne da bi upoštevalo navedeno izjavo. Prav tako ni podana v pritožbi zatrjevana procesna kršitev, saj sodišče vroča v izjavo le procesno gradivo, ki je odločilno za zadevo.

7. Dokler sklep o izvršbi ni razveljavljen v postopku s pravnimi sredstvi, zaradi učinkov pravnomočnosti veže stranke in sodišče pri opravljanju izvršilnih dejanj, upnik pa lahko kot „gospodar postopka“ kadarkoli poda umik predloga za izvršbo. Dolžnica, ki želi rešitev zadeve mimo predvidenih sodnih poti, se bo v tej zvezi morala obrniti na upnika neposredno.

8. Ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da tudi niso podane kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo, kot izhaja iz izreka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Dolžnica, ki ni uspela s pritožbo, krije sama priglašene pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).