Jedro

ZBPP ne določa, da bi se lahko pri ugotavljanju vrednosti premoženja upoštevala morebitna stvarna bremena na nepremičnini, temveč navaja, da je prosilec za brezplačno pravno pomoč lastnik premoženja. Hipoteka je po določbah Stvarnopravnega zakonika opredeljena kot zastavna pravica na nepremičnini. Zastavna pravica pa sama po sebi še ne pomeni, da zastavitelj s svojim premoženjem ob določenih pogojih ne more razpolagati.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se zavrne prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči A.A. (tožnika v tem sporu) v zvezi s pravdnim postopkom opr. št. P 481/2014, ki je v teku pred Okrajnim sodiščem v Celju. Tožena stranka navaja določbe 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določajo subjektivni, to je finančno premoženjski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ne glede na določbo 13. člena ZBPP se v skladu s 27. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva, in ki dosega ali presega 13.780 EUR. Z vpogledom v elektronsko zemljiško knjigo je ugotovljeno, da je prosilec lastnik do 7/8 celote nepremičnin parcelnih številk 239/0, 593/5 in 319/1 k.o. … in lastnik posameznega dela št. 1 v stavbi številka 1291 k.o. ... Upoštevani so podatki, ki so razvidni iz prostorskega portala GURS in iz katerih izhaja, da so nepremičnine v k.o. … kmetijska in pozidana zemljišča, pri čemer na slednjem tudi stoji stanovanjska hiša z naslovom …. (na tem naslovu ima prosilec prijavljeno stalno prebivališče), posamezni del nepremičnine v k.o. … pa je koča, dom, vrednost katere znaša 166.349,00 EUR in znatno presega z zakonom določen premoženjski cenzus. Tožena stranka tako ni ugotavljala vrednosti še ostalih nepremičnin, ki jih ima prosilec v solasti, zato je prošnjo kot neutemeljeno zaradi neizpolnitve finančno premoženjskega pogoja zavrnila.

2. Tožnik v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da ni ugotovljeno tožnikovo premoženjsko stanje. Tožnik ima namreč nepremičnine zelo obremenjene z različnimi hipotekami, v teku so tudi izvršilni, sodni ter davčni postopki, zato te nepremičnine ne predstavljajo nobenega realnega premoženja, s katerim bi lahko tožnik plačal stroške postopka. To so samo stroški vzdrževanja ter plačevanje davščin za nepremičnine, ki so tudi brez ekonomske vrednosti. Tožnik v nadaljevanju še navaja, v kakšni višini so hipoteke knjižene na posameznih nepremičninah.

3. Tožena stranka ni preverila obremenitev in je zmotno zaključila, da je tožnikovo premoženje vredno toliko, kot je ocenjeno po GURS, katero je narejeno ob predpostavki, da je nepremičnina bremen prosta. Glede nepremičnine, ki jo je tožena stranka vzela kot merilo za presojo objektivnega pogoja pojasnjuje, da gre za posamezni del št. 1 v stavbi št. 1291 k.o. ..., ki je po GURS ocenjen na 166.349,00 EUR, ima pa vknjiženo hipoteko za 250.000,00 EUR glavnice pogodbene hipoteke, ki se že sodno izterjuje ter za cca 302.168,52 EUR zavarovanih terjatev s to nepremičnino, ki se sodno izterjujejo. Nepremičnina v k.o. … v naravi predstavlja na pol opremljeno diskoteko, za katero je tožnik iskal morebitnega najemnika, vendar zanjo ni interesa. Tožnikov dohodek znaša trenutno 518,27 EUR, ker je zaposlen za polovični delovni čas, do srede avgusta je prejemal še nadomestilo za invalidnost, ki je julija 2015 znašalo 383,10 EUR. Od tega mora preživljati tri nepreskrbljene otroke, za katere ne more plačevati preživnine in se zato vodijo sodni postopki. Tožnik v nadaljevanju razlaga stroške pravdnega postopka, ki bodo nastali.

4. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in ugodi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki: pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji ter oprostitev plačila stroškov sodnega postopka na prvi stopnji, razen plačila sodne takse od 4. 9. 2015 dalje. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči se določi odvetnik B.B. v C. Predlaga tudi povrnitev sodnih stroškov v roku 15 dni od izdaje sodbe dalje. Podredno predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Za odobritev brezplačne pravne pomoči mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZBPP. Med drugim mora izpolnjevati tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke prosilca in njegovih družinskih članov, kakor tudi glede na premoženje, s katerim razpolaga prosilec in njegova družina. Po določbi 14. člena ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca uporabljajo ustrezne določbe ZSVarPre. V skladu z določbo 27. člena navedenega zakona se brezplačna pravna pomoč ne dodeli, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva po ZSVarPre in njegova vrednost dosega ali presega znesek 13.780 EUR. To pomeni, da tudi v primeru, ko ima prosilec zelo nizke dohodke (kot zatrjuje tožnik zase v tožbi) ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, če ima premoženje, ki presega vrednost 13.780,00 EUR.

8. V tem postopku ni sporno, da je tožnik lastnik več nepremičnin, med drugim tudi posameznega dela stavbe št. 1 v stavbi št. 1291, k.o. … (poslovni prostor v kleti v izmeri 292,63 m², parcelna številka 790/9), katere vrednost po oceni prostorskega portala GURS znaša 166.349,00 EUR. Nepremičnina je obremenjena s številnimi hipotekami. V navedeni nepremičnini tožnik ne živi. Glede na navedene nesporne okoliščine, je tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje premoženjskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre, ki določa kot subjektivni pogoj za njeno pridobitev, prej navedeni znesek premoženja.

9. Na drugačno odločitev v zadevi ne vpliva tožnikov tožbeni ugovor, da so vse nepremičnine pod hipotekami, da se nekatere tudi prodajajo, in da je v teku še veliko davčnih in drugih izvršb. ZBPP namreč ne določa, da bi se lahko pri ugotavljanju vrednosti premoženja upoštevala morebitna stvarna bremena na nepremičnini, temveč navaja, da je prosilec za brezplačno pravno pomoč lastnik premoženja. Hipoteka je po določbah Stvarnopravnega zakonika opredeljena kot zastavna pravica na nepremičnini. Zastavna pravica pa sama po sebi še ne pomeni, da zastavitelj s svojim premoženjem ob določenih pogojih ne more razpolagati. Okoliščin, da tožnik prejema nizek osebni dohodek, da ne more kriti stroškov, niti svojih, niti stroškov za preživljanje otrok in da bodo visoki stroški sodnega postopka, za katerega vloga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (njegova vrednost je ocenjena na 450.000 EUR), sodišče ne more upoštevati, ker zato v določbah ZBPP nima pravne podlage.

10. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

11. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.