12. 2. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 28. januarja 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp- 7210/00 z dne 24. 5. 2001 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške Ljubljana št. P-26625/99-KJ z dne 31. 1. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Z izpodbijano prvostopenjsko odločbo je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve prekrška po točki c) četrtega odstavka 117. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. - ZVCP). Z drugostopenjsko odločbo je bila pritožba zavrnjena kot neutemeljena. Pritožnik navaja, da je bil prekršek storjen 24. 6. 1999, drugostopenjski organ pa je odločil na seji dne 24. 5. 2001. Odločba naj bi mu bila vročena dne 11. 9. 2001. Senat za prekrške ni upošteval, da je nastopilo absolutno zastaranje pregona. Izpodbijani odločbi naj bi bili zaradi tega v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), z jamstvom enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave). Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijani odločbi odpravi ter postopek o prekršku ustavi.

B.

Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v postopku o prekršku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se Ustavno sodišče omeji na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za samovoljno. V presojo o obstoju zatrjevanih kršitev zakona se torej Ustavno sodišče spusti le, če bi šlo lahko hkrati tudi za kršitev človekovih pravic.

S trditvijo, da bi bil moral drugostopenjski organ ugotoviti in po uradni dolžnosti upoštevati, da je nastopilo absolutno zastaranje pregona prekrška, pritožnik izpodbija pravilno uporabo materialnega prava. Zatrjevana kršitev 22. člena Ustave (ki je glede na trditve v obravnavanem primeru specialna določba v razmerju do drugega odstavka 14. člena Ustave) bi bila podana, če bi bilo izpodbijano stališče očitno napačno ali brez razumne pravne obrazložitve. Sporno stališče ni tako.

Po 55. členu Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in nasl. ter Uradni list RS, št. 10/91 in nasl. - ZP) postopek o prekršku ni dopusten, če preteče eno leto od dneva, ko je bil prekršek storjen. Zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška. Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, postopek o prekršku pa ni več mogoč, ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje postopka o prekršku.

V postopku je bilo ugotovljeno, da je bil prekršek storjen 24. 6. 1999. Prvostopenjska odločba je bila izdana 31. 1. 2000 in pritožniku vročena 24. 6. 2000, drugostopenjska odločba pa je bila izdana 24. 5. 2001. Iz teh podatkov izhaja, da niti od storitve prekrška do izdaje prvostopenjske odločbe niti od izdaje prvostopenjske do izdaje drugostopenjske odločbe ni potekel enoletni zastaralni rok, ne da bi bilo z ustreznim dejanjem organa zastaranje pretrgano; prav tako tudi od storitve prekrška do izdaje drugostopenjske odločbe ni potekel absolutni dvoletni zastaralni rok. Za zatrjevani kršitvi ustavnih pravic torej očitno ne gre.

V čem naj bi bila kršitev pravice iz 23. člena Ustave, pritožnik z ničimer ne izkaže.

Po navedenem Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer