Jedro

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/89 s kasnejšimi spremembami) in Statut tedanje Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 40/83 s kasnejšimi spremembami), nista pogojevala vključitve kmetov v obvezno zavarovanje s predhodno oceno zdravstvene zmožnosti. Tudi če je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnik ob vključitvi v obvezno zavarovanje kot drugi kmet ni bil sposoben opravljati težkega fizičnega dela na kmetiji zaradi okvare hrbtenice iz otroških let, pa je bil zaradi pomankljive sistemske ureditve v zavarovanje vključen, njegovega zahtevka za priznanje pravice iz invalidskega zavarovanja ni dovoljeno zavrniti le iz tega razloga, posebej ob dejstvu, da je tožnik (sicer kontraindicirano) delo na kmetiji dejansko opravljal in plačeval prispevke iz tega naslova.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev odločb št. I - 4.032.363 z dne 9.9.1994 in št. 24 - 4.032.363 z dne 30.9.1993 zaradi priznanja prvic iz invalidskega zavarovanja, ker je ugotovilo, da sta izpodbijani zavrnilni odločbi tožene stranke zakoniti. Hkrati je odločilo, da trpi tožnik sam svoje stroške postopka. Citirano sodbo izpodbija tožnik po pooblaščeni odvetnici zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja iz zmotno uporabljenega materialnega prava, s predlogom na razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Povdarja, da je bil v obdobju od 1.2.1987 do 31.3.1992 vključen v zavarovanje kot drugi kmet, da je bil sprožen postopek za oceno invalidnosti 5.5.1993 ter da se je sodišče neutemeljeno postavilo na stališče, da nikoli ni bil sposoben za težka dela. Ne glede na to, ali je bil sposoben, ali ne, dejstvo je, da jih je opravljal, in da je sistem dopustil, da se je prijavil v zavarovanje z vsemi pravicami ter v dobri veri, da bo od plačanih prispevkov tudi kaj pridobil. Napaka sistema, ki je omogočila vstop v zavarovanje, mu ne more biti v škodo, saj nihče v pravni državni ne sme nositi posledic za napake, ki jih povzroči državni organ. Tožena stranka v pisnem odgovoru prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe. Pritožba je utemeljena. Pri presojanju zakonitosti zavrnilnih odločb tožene stranke o uveljavljanih pravicah iz invalidskega zavarovanje, je sodišče prve stopnje sicer pravilno izhajalo iz 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92, s kasnejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ). Ta določa, da je invalidnost podana, če nastane pri zavarovancu zmanjšanje ali izguba delovne zmožnosti za delo na delovnem mestu, na katero je bil trajno razporejen pred nastankom sprememb zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki so posledica poškodbe pri delu, poklicne bolezni, poškodbe izven dela ali bolezni, ki jih ni mogoče odvrniti z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije. Tako definirana invalidnost je eden od temeljnih pogojev za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Ob dejanski ugotovitvi, da tožnik že ob vstopu v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje leta 1987 zaradi bolezni iz otroških let ni bil zmožen za opravljanje del na kmetiji, pa je sodišče spregledalo dejstvo, da v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. SRS, št. 27/89, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-83), niti v statutu tedanje Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 40/83, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju statut), ali katerem drugem izvedbenem splošnem aktu nosilca zavarovanja, vključitev kmetov v obvezno zavarovanje, ni bila pogojena s predhodno oceno zdravstvene zmožnosti. Ob sistemsko tako pomanjkljivi pravni ureditvi tožnik, ki je bil glede na razpoložljive podatke leta 1987 vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 11. člena tedaj veljavnega ZPIZ kot drugi kmet, in delo na kmetiji po lastnih navedbah tudi dejansko opravljal ter na tej podlagi plačeval prispevke za zavarovanje vse do vložitve predloga za medicinsko izvedenstvo v letu 1993, ne more nositi posledic pomanjkljive sistemsko pravne ureditve, ne glede na to, da je bilo težko fizično delo na kmetiji zaradi okvare hrbtenice iz otroških let kontraindicirano in ne glede na to, da naj ga sicer po skladnih izvedeniških mnenjih invalidskih komisij tožene stranke ter sodnega izvedenca doc. dr. V. A. (list. št. 43 v sodnem spisu) ne bi bil zmožen opravljati že ob vključitvi v zavarovanje. Ker omenjene sistemsko pravne praznine sodišče prve stopnje, enako kot pred njim tožena stranka, ni upoštevalo, niti je z ustrezno interpretacijo ni skušalo pravilno zapolniti, materialno pravo v konkretni zadevi ni bilo pravilno uporabljeno. Posledično je ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kot pravilno opozarja pritožba. Ob pravilnem materialnopravnem izhodišču bi bilo namreč potrebno razčiščevati spremembe v zdravstvenem stanju po vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter torej ugotavljati, ali je pri tožniku v času zavarovanja prišlo do takšnih trajnih sprememb, da dela, na podlagi katerega je bil obvezno zavarovan tudi z morebitnimi omejitvami več ni zmožen opravljati oz. ali je pri njem dejansko podana popolna izguba delovne zmožnosti, torej invalidnost I. kategorije, ker glede na zdravstvene okvare več ne bi bil zmožen opravljati nikakršnega organiziranega pridobitnega dela. Da bo sodišče prve stopnje odpravilo nakazane pomanjkljivosti, je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti. V ponovljenem postopku bo od invalidske komisije II. stopnje pridobilo dopolnilno izvedeniško mnenje o tem, ali in kdaj po vključitvi v zavarovanje so pri tožniku na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije, vključno z izvidi osebnih pregledov, nastopile takšne trajne spremembe v zdravstvenem stanju, da bodisi vseh, ali pa le najtežjih kmečkih opravil brez neposredne nevarnosti za poslabšanje zdravstvenega stanja več ni zmožen opravljati in torej o kategoriji, datuma nastanka in vzroku invalidnosti oz. ali je tožnik ob izkazanih nevrofibromatoznih spremembah na koži ter stanju po zatrditvi hrbtenice od TH 8 do L 4 eventuelno še sposoben opravljati kakšno drugo, fizično lažje delo, torej ali je pri njem eventuelno še podana preostala delovna zmožnost. Šele ob pravilno ocenjevani invalidnosti v nakazani smeri, torej morebitno ugotovljeni preostali delazmožnosti ali pa popolni izgubi delovne zmožnosti za vsako organizirano pridobitno delo ter upoštevaje 19. in 20. člena ZPIZ o obsegu zavarovanja za ožji ali širši obseg pravic, bo mogoče presoditi zakonitost izpodbijanih zavrnilnih odločb tožene stranke in meritorno pravilno odločiti o uveljavljanih pravicah iz invalidskega zavarovanja.