Jedro

Za izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova, se uporabljajo pravila iz 308. člena ZFPPIPP. Tako mora po določilu 2. točke drugega odstavka tisti, ki je prerekal tako ločitveno pravico, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev, vložiti tožbo na ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja. Ločitvena pravica ne obstaja niti takrat, če notarski zapis iz formalnih ali drugih razlogov očitno ne izpolnjuje pogojev za izvršilni naslov. V takih primerih pa, zlasti če so formalne ali druge pomanjkljivosti že na prvi pogled očitne, po presoji pritožbenega sodišča ni ovire, da stečajno sodišče o napotitvi na pravdo odloči na podlagi prvega odstavka 305. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se prvostopenjski sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da se k vložitvi tožbe na ugotovitev, da ločitvena pravica upnice A. d. d. pri terjatvi 52.275,65 EUR na rotacijski peči za izdelavo pekovskega peciva P., leto 2009, proizvajalca ..., ne obstaja, napoti stečajna upraviteljica.

Obrazložitev

Izpodbijani sklep

1. Izpodbijani sklep je popravni sklep (p. d. 107). Z njim je sodišče prve stopnje svoj prvotni sklep o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic z dne 6. 10. 2016 (p. d. 104), ki je bil oprt na končni seznam preizkušenih terjatev z dne 28. 9. 2016 (p. d. 101) popravilo tako, da ga je oprlo na „dopolnitev končnega seznama preizkušenih terjatev“ z dne 13. 10. 2016 (zap. št. 106), za katerega je odločilo, da je sestavni del izpodbijanega sklepa. V obrazložitvi je zapisalo, da je iz prvega končnega seznama z dne 28. 9. 2016 (p. d. 101) pomotoma izpadlo, da mora upnica pod zap. št. 1, A. d. d. uveljavljati zahtevek za uveljavitev ločitvenih pravic pri terjatvi 52.275,65 EUR in predmetu ločitvene pravice rotacijska peč za izdelavo kruha, leto 2009. Slično velja za upnico pod zap. št. 42, M. d. o. o. To obrazložitev je v celoti povzelo po zgoraj citirani „dopolnitvi končnega seznama preizkušenih terjatev“ upraviteljice. Zapisalo je, da je opisano očitno pomoto odpravilo s popravnim sklepom.

Pritožba

2. Proti temu sklepu se je upnica A. d. d. pravočasno pritožila (p. d. 108). Navedla je, da je zastavno pravico na rotacijski peči za izdelavo pekovskega peciva, ki jo je identificirala z letom izdelavo in proizvajalcem, pridobila na podlagi Sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice notarja G. K. SV 261/2009 z dne 9. 4. 2009 in vpisom v register neposestnih zastavnih pravic, kar da izhaja iz potrdila o opravljenem vpisu zastavne pravice na premičnini, št. 12309, ki ga je pod št. 318-105/2009 izdala Agencija RS dne 15. 4. 2009. Ločitvena pravica narotacijski peči je torej po navedbah pritožnice nastala na podlagi izvršilnega naslova. Iz tega povzetka pritožbenih navedb sledi, da je pritožnica uveljavljala pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se na vložitev tožbe na ugotovitev, da ločitvena pravica na rotacijski peči ne obstoja, napoti stečajna upraviteljica.

3. Da bi pritožbo vložila tudi upnica M. d. o. o., iz spisa ni razvidno.

K odločitvi o pritožbi

4. Pritožba je utemeljena. Zato ji je pritožbeno sodišče iz razlogov, pojasnjenih v nadaljevanju, ugodilo in na podlagi določila 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

5. Po določilu prvega odstavka 305. člena ZFPPIPP mora upnik, katerega ločitvena pravica je prerekana, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo, s katero zahteva, da sodišče naloži stečajnemu dolžniku prednostno plačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, če ni v 306. ali 308. členu(1) tega zakona drugače določeno. Za izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, pa se uporabljajo pravila iz 308. člena ZFPPIPP. Tako mora po določilu 1. točke drugega odstavka tisti, ki je prerekal tako ločitveno pravico, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev, vložiti tožbo v skladu z 275. členom(2) tega zakona, v skladu z 2. točko pa tožbo na ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja(3). Ločitvena pravica ne obstaja niti takrat, če notarski zapis iz formalnih ali drugih razlogov očitno ne izpolnjuje pogojev za izvršilni naslov. V takih primerih pa, zlasti če so formalne ali druge pomanjkljivosti že na prvi pogled očitne, po presoji pritožbenega sodišča ni ovire, da stečajno sodišče o napotitvi na pravdo odloči na podlagi prvega odstavka 305. člena ZFPPIPP. V takem primeru namreč sodišče upniku ne bi odvzelo nikakršne procesne pravice, pa tudi materialnopravne ne. Svoje stališče, da ločitveno pavico ima, bi upnik lahko utemeljeval in dokazoval v pravdi za prednostno poplačilo svoje zavarovane terjatve. Taka odločitev sodišča bi bila namreč v skladu z načelom najboljšega poplačila stečajnih upnikov (47. člen ZFPPIPP) in načelom hitrosti stečajnega postopka (48. člen ZFPPIPP).

6. Vendar pa pritožbeno sodišče v predmetni zadevi ni moglo ravnati z zgoraj zavzetim stališčem. V dopolnitvi končnega seznama z dne 13. 10. 2016 (p. d. 106) je namreč upraviteljica zapisala le, da je pri upnici pod zap. št. 1 A. d. d. v končnem seznamu preizkušenih terjatev (p. d. 101) pri terjatvi 52.275,65 EUR in predmetu ločitvene pravice rotacijska peč za izdelavo pekovskega peciva, leto 2009, izpadlo, da mora zahtevek v drugem postopku uveljaviti upnik. Zakaj meni, da mora kljub sklicevanju upnice A. d. d. na izvršilni naslov (neposredno izvršljiv notarski zapis), upnica vložiti tožbo, pa ni pojasnila. Tega v izpodbijanem sklepu ni pojasnilo niti sodišče prve stopnje.

7. Šele v vlogi z dne 14. 11. 2016 (p. d. 111), v kateri se je upraviteljica opredelila do pritožbenih navedb, je navedla, 1) da ima dolžnik kar štiri enake rotacijske peči, 2) da ima vsaka od teh peči svojo enolično ID, 3) da imata na pravilno označenih pečeh ločitveno pravico priznana že dva upnika in sicer M. d. o. o. in B. d. o. o. ter zlasti, 4) da pritožnik enoličnega ID na predmetu, na katerem uveljavlja ločitveno pravico, ni navedel. Pri tem se je sklicevala in 2. odstavek 171. člena SPZ, po katerem mora biti predmet zastave v primeru ustanovitve neposredne zastavne pravice označen tudi z enoličnim ID. Glede na navedeno po njenem mnenju ni mogoče identificirati tiste peči, na kateri naj bi imel pritožnik ločitveno pavico.

8. Teh upraviteljičinih navedb pa pri odločanju o upnikovi pritožbi pritožbeno sodišče ni smelo upoštevati. Če bi jih, bi s tem evidentno zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil stečajnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Če bi upraviteljica navedbe, ki so povzete v 7. robni št., ponudila že v dopolnitvi končnega seznama (p. d. 106), bi s tem pritožniku dala možnost, da se do njih opredeli. V tem primeru pa, če pritožnik njenim navedbam ne bi nasprotoval, pritožbeno sodišče, skladno s stališčem, pojasnjenim v 5. robni št., ne vidi ovire za zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. To je za upnikovo napotitev na pravdo na podlagi prvega odstavka 305. člena ZFPPIPP.

Op. št. (1): Ta določila za odločitev o predmetni pritožbi niso pomembna.

Op. št. (2): To določilo ureja izpodbojno tožbo.

Op. št. (3): V teh primerih gre npr. za situacije, v katerih je sicer ločitvena pravica veljavno nastala, a je dolžnik npr. terjatev, v zavarovanje katere je bila ustanovljena, plačal ali pa je prenehala zaradi npr. zaradi pobota (Povzeto po dr. Nina Plavšak, ZFPPIPP s komentarjem, GV 2008, str. 238).