Jedro

Pritožbeni rok je zakonski (in ne sodni) rok. Ker ga zato sodišče ne more podaljšati, ni pravočasna tudi tista pritožba, ki je vložena po izteku z zakonom določenega pritožbenega roka, a pred iztekom tistega, ki ga je v pravnem pouku nepravilno zapisalo sodišče prve stopnje. Neugodne posledice napačne navedbe dolžine pritožbenega roka v pravnem pouku je mogoče sanirati le z vrnitvijo v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi, s katerim je bilo tožencema naloženo, da morata tožeči stranki plačati 23.156,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 11.773,00 SIT od 27.4.1995 dalje, od zneska 10.598,00 SIT od 28.5.1995 dalje, od zneska 289,00 SIT od 28.6.1995 dalje in od zneska 496,00 SIT od 28.7.1995 dalje ter ji povrniti 8.355,00 SIT stroškov postopka. Zoper to sodbo se zaradi bistvene kršitve določb postopka pritožuje tožeča stranka in navaja, da sodišče ni upoštevalo njene vloge z dne 22.3.2001. Vlogo je sicer po pomoti poslala Okrožnemu sodišču, vendar je iz njene vsebine mogoče razbrati, da se nanaša na spor pred Okrajnim sodiščem. Tej vlogi so bile priložene listine s specifikacijo stroškov za april in maj 1995, iz katerih izhaja, katere stroške in v kaki višini sta toženca dolžna plačati. Zmotna je tudi ugotovitev, da sta toženca poravnala stroške tožeči stranki. Iz položnic, ki jih je toženec predložil na obravnavi, namreč izhaja, da sta toženca poravnala stroške skupnosti stanovalcev, ki pa takrat ni več obstajala. V pripravljalni vlogi z dne 15.5.2001 je tožeča stranka tudi predlagala izvedenca finančne stroke, ki bo ugotovil, da je tožeča stranka poravnala tudi stroške za toženi stranki iz svojih denarnih sredstev. Do tega dokaznega predloga se sodišče ni opredelilo. Pritožba je prepozna. Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 200.000,00 SIT, je v skladu s 1. odstavkom 443. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče prve stopnje postopek vodilo po določbah o sporih majhne vrednosti (glej list. št. 12 do 14), po katerih je pritožbeni rok 8 dni (3. odstavek 458. člena ZPP). V pravnem pouku je sicer navedlo, da znaša ta rok 15 dni. A ker je to zakonski (in ne sodni) rok, ga sodišče ne more podaljšati (arg. iz 2. odstavka 110. člena ZPP - drugačno stališče bi pomenilo tudi poseg sodne oblasti v zakonodajno), zlasti ne z nepravilnim pravnim poukom. Zato ni pravočasna tudi tista pritožba, ki je vložena po izteku z zakonom določenega pritožbenega roka, a pred iztekom tistega, ki ga je v pravnem pouku nepravilno zapisalo sodišče prve stopnje. Neugodne posledice napačne navedbe dolžine pritožbenega roka v pravnem pouku je mogoče sanirati le z vrnitvijo v prejšnje stanje. Ker je bila pooblaščenki tožeče stranke izpodbijana sodba vročena 11.6.2001, pritožbo pa je vložila šele 26.6.2001, torej po izreku 8-dnevnega pritožbenega roka, jo je pritožbeno sodišče zavrglo (352. člen ZPP).