Jedro

Dolžnik v trenutku začetka postopka (še) ni bil vpisan kot lastnik nepremičnin, na katere se prepoved nanaša, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sklenilo, da vpisa ni mogoče opraviti. Predlog za vknjižbo njegove (so)lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe z dne 31. 03. 2008 je bil namreč (skupaj s pogodbo v izvirniku) vložen kasneje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor N.O. in A.G. zoper sklep z dne 05. 03. 2010, s katerim je odločilo, da se pri nepremičninah 760/1, 760/4, 760/5, 760/6, 760/7, 760/8, 760/9, 760/10, 760/11, 760/12, 760/13, 760/14, 760/15, 760/16 in 760/17, vse k.o. B. II, zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve na podlagi izdane začasne odredbe ne opravi. Ugotovilo je namreč, da dolžnik M.B., zoper katerega je bila začasna odredba izdana, ni zemljiškoknjižni lastnik navedenih nepremičnin.

2. Zoper takšno odločitev se pritožujeta udeleženca N.O. in A.G.. Sodišču očitata, da je napačno uporabilo določbe Zakona o zemljiški knjigi. V pritožbi navajata, da sta v vlogi 15. 04. 2009 zemljiškoknjižnemu sodišču poslala kopijo kupoprodajne pogodbe z dne 31. 03. 2008, na podlagi katere je M.B. pridobil solastniški delež do 4374/10000 na nepremičninah, ter sodišče opozorila, da je bil original že predložen, ko je bila predlagana njegova vknjižba (Dn. št. 5164/2009 z dne 25. 02. 2009). Glede na navedeno bi moralo sodišče v predmetni zadevi dovoliti vpis zaznambe ter hkrati opraviti tudi vpis lastninske pravice. V kolikor pa je sodišče menilo, da vpisa ne more izvesti, bi moralo predlagatelja pozvati na dopolnitev predloga, kot to določa 146. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), nasprotni pritožbeni očitki pa so neutemeljeni.

5. V obravnavani zadevi gre za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin na podlagi izdane začasne odredbe, ki jo zemljiškoknjižno sodišče opravi po uradni dolžnosti (1. odstavek 98. člena ZZK-1). Sodišče odloča po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka (147. člen ZZK-1). To pomeni, da mora biti subjekt, proti kateremu se bo vpis dovolil, že v času uvedbe postopka vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnin.

6. Iz podatkov v spisu je razvidno, da se je postopek začel dne 10. 11. 2008, ko je zemljiškoknjižno sodišče s strani pravdnega sodišča prejelo začasno odredbo z dne 16. 07. 2008, s katero je dolžniku M.B. prepovedalo odtujiti ali obremeniti nepremičnine, ki so navedene v 1. točki obrazložitve. Glede na to, da dolžnik v tem trenutku (še) ni bil vpisan kot lastnik nepremičnin, na katere se prepoved nanaša, je sodišče prve stopnje utemeljeno sklenilo, da vpisa ni mogoče opraviti. Predlog za vknjižbo njegove (so)lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe z dne 31. 03. 2008 je bil namreč (skupaj s pogodbo v izvirniku) vložen kasneje, in sicer 25. 02. 2009 pod Dn. št. 5164/2009. 7. Zgrešeno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče hkrati odločiti o obeh zadevah, torej o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve in vknjižbi solastninske pravice na dolžnika, iz razloga, ker je pač že razpolagalo s prodajno pogodbo, ki dokazuje prenos lastništva na dolžnika. Sodišče namreč odloča o vpisu po vrstnem redu, kot je prejelo predloge oziroma listine, na podlagi katerih opravi vpis po uradni dolžnosti (10. člen ZZK-1). Vse to je bilo pritožnikoma že pojasnjeno v obrazložitvi sklepa sodišča prve stopnje.

8. Pritožnika tudi nimata prav, ko trdita, da bi ju moralo sodišče pozvati na dopolnitev predloga. Določba 146. člena ZZK-1 namreč takšno ravnanje predpisuje le, ko gre za procesne pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti. V obravnavanem primeru je jasno, da so podane vsebinske ovire, ki onemogočajo vpis, in bi bilo takšno ravnanje sodišča neustrezno.

9. Odločitev sodišča prve stopnje, da se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve ne opravi, je zato pravilna, ugovor zoper takšen sklep pa neutemeljen. Ker v pritožbi uveljavljeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi z 2. odstavkom 120. člena ZZK-1 in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP), je pritožbo zavrnilo in sklep zemljiškoknjižnega sodišča potrdilo ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).