6. 9. 2012

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Marije Baruca in Armanda Baruce, oba Koper, ki ju zastopa Janez Starman, odvetnik v Kopru, na seji 6. septembra 2012

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 94. člena in drugega odstavka 113.e člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 22/10 in 10/12) ter 47. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 70/08) in za oceno ustavnosti in zakonitosti 11. člena Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Uradni list RS, št. 7/10) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnika izpodbijata v izreku tega sklepa navedene predpise. Zatrjujeta, da je 94. člen Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ) v neskladju s prvim odstavkom 14. člena, 33., 35. in 36. členom Ustave, ker lastnikom posameznih delov v večstanovanjskih stavbah nalaga obveznost vgradnje naprav za merjenje dejanske porabe toplote posameznega dela stavbe in za lastnike posameznih delov stavbe, za katere niso na razpolago odčitki z merilnih naprav, določa višje plačilo energije. Drugemu odstavku 113.e člena EZ, ki za lastnika posameznega dela stavbe določa globo za prekršek, če skladno s prvim odstavkom 94. člena EZ ne vgradi merilnih naprav, očitata neskladje "z določbami Ustave o predpisovanju odgovornosti za kazniva dejanja in določbami, ki posameznikom zagotavljajo pravno varnost", neskladje z Ustavo pa očitata tudi 47. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ-C), ki je kot skrajni rok za vgradnjo delilnikov iz 94. člena EZ določil dan 1. 10. 2011. Izpodbijata tudi Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (v nadaljevanju Pravilnik). Ker naj bi Pravilnik delitev in obračun stroškov toplote urejal na način, za katerega v EZ nima podlage, pobudnika zatrjujeta neskladje s 94. členom EZ in tretjim odstavkom 153. člena Ustave. Pravni interes utemeljujeta z navedbo, da sta solastnika stanovanja v etažni lastnini. Predlagata, naj Ustavno sodišče izpodbijane predpise razveljavi.

2.Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) v drugem odstavku 24.b člena določa, kaj mora vsebovati pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona ali drugega predpisa. Med drugimi zahtevami je izrecno določeno, da mora pobuda vsebovati navedbo razlogov neskladnosti izpodbijanih členov predpisa z Ustavo ali zakonom (drugi odstavek 24.b člena v zvezi s tretjo alinejo prvega odstavka 24.b člena ZUstS). Pobudnik mora torej jasno navesti, v čem je protiustavnost izpodbijane zakonske ureditve oziroma protiustavnost ali nezakonitost izpodbijanega podzakonskega predpisa. Za utemeljitev protiustavnosti drugega odstavka 113.e člena EZ zato ne zadošča zgolj navedba pobudnikov, da v nasprotju "z določbami Ustave o predpisovanju odgovornosti za kazniva dejanja in določbami, ki posameznikom zagotavljajo pravno varnost" omogoča kaznovanje po načelu objektivne odgovornosti, prav tako pa pobudnika protiustavnosti 47. člena EZ-C ne moreta utemeljiti le s splošnim sklicevanjem na Ustavo. Predvidevanje, da bo Ustavno sodišče na podlagi tako skopih trditev sámo ugotavljalo, koliko so ti očitki upoštevni za presojo ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb, in jih presojalo v okviru pobude, ki je posebno pravno sredstvo, zahtevi iz drugega odstavka 24.b člena ZUstS ne zadosti.

3.Po tretjem odstavku 25. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrže, če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 24.b člena ZUstS. Ker pobuda v delu, ki se nanaša na drugi odstavek 113.e člena EZ in 47. člen EZ-C, ne vsebuje razlogov, na podlagi katerih bi bilo očitke pobudnikov mogoče vsebinsko preizkusiti, jo je Ustavno sodišče v tem delu zavrglo.

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti (in zakonitosti) lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Zakonodajalec je v prvem stavku prvega odstavka 94. člena EZ določil, da se stroški za ogrevanje in toplo vodo v večstanovanjskih stavbah, ki se oskrbujejo s toploto prek skupnega sistema za ogrevanje v pretežnem delu obračunavajo na osnovi dejanske porabe toplote, za ta namen pa je v drugem stavku prvega odstavka istega člena lastnikom posameznih delov v večstanovanjskih stavbah naložil vgraditi merilne naprave, ki omogočajo indikacijo dejanske porabe toplote. Za primer, če za posamezne dele stavbe niso na razpolago odčitki z merilnih naprav, ker te niso pravilno nameščene ali ker lastniki ne omogočajo njihovega odčitavanja, je zakonodajalec v drugem odstavku 94. člena EZ določil, da lastniki teh delov stavbe plačajo energijo po ključu delitve ogrevane površine oziroma ogrevane prostornine, povečano na način, ki ga določa Pravilnik. Ta v izpodbijanem 11. členu določa, da se v primeru, če ugotavljanje porabniškega deleža posameznega dela stavbe ni mogoče po krivdi lastnika, ta delež za ogrevanje oziroma pripravo tople vode določi skladno z 10. členom Pravilnika[1] in pomnoži s faktorjem 1,6. Če torej lastniki posameznih delov stavbe ne izpolnijo obveznosti, ki jim jo je zaradi obračunavanja stroškov porabe toplote po njeni dejanski porabi zakonodajalec naložil v prvem odstavku 94. člena EZ, se jim stroški porabe toplote obračunajo na podlagi drugega odstavka 94. člena EZ in 11. člena Pravilnika.

6.Izpodbijane določbe 94. člena EZ in 11. člena Pravilnika ne učinkujejo neposredno. V pravice, pravne interese oziroma pravni položaj lastnikov posameznih delov stavb (torej tudi pobudnikov) bi lahko neposredno posegel le posamični akt, ki bi bil na podlagi izpodbijanih določb izdan v morebitnem postopku izterjave stroškov za ogrevanje oziroma pripravo tople vode. V takšnih primerih pa se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepih Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) in št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Iz razlogov, navedenih v citiranih sklepih, pobudnika ne izkazujeta pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti 94. člena EZ ter za oceno ustavnosti in zakonitosti 11. člena Pravilnika. Zato je Ustavno sodišče njuno pobudo zavrglo tudi v tem delu.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič Predsednik

[1]Po 10. členu Pravilnika se, če ugotavljanje porabniškega deleža posameznega dela stavbe zaradi objektivnih okoliščin ni mogoče, ta določi tako, da je za ogrevanje enak deležu ogrevane površine, za pripravo tople vode pa enak deležu števila uporabnikov.