Jedro

Ugotovljeno dejansko stanje, ki je tožniku v korist, temelji le na vsebini izpovedi zaslišanih v tej zadevi, četudi je toženka dokazovala, da izpoved tožnika ni prepričljiva zaradi drugačne vsebine listin, ki potrjujeta izpoved A. A. Čeprav je sodišče prve stopnje navedena dokaza očitno izvedlo, pa ju pri ugotavljanju dejstev in oblikovanju dokazne ocene napačno ni zajelo, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 3. 2021. Ugotovilo je, da delovno razmerje tožnika pri toženki ni prenehalo 15. 3. 2021, temveč je neprekinjeno trajalo do 31. 5. 2021. Pogodbo o zaposlitvi z dne 16. 9. 2020 je razvezalo z 31. 5. 2021. Toženki je naložilo, da mora tožniku za čas od vključno 16. 3. 2021 do 31. 5. 2021 vpisati delovno dobo v evidenco zaposlitve, mu priznati vse pravice iz delovnega razmerja ter mu izplačati posamezne mesečne neto zneske nadomestila plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Kar je zahteval več iz tega naslova, je zavrnilo. Nadalje je toženki naložilo, da mora tožniku plačati denarno povračilo v znesku 1.200,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, višji zahtevek iz tega naslova pa je zavrnilo. Odločilo je, da mora toženka povrniti stroške postopka, in sicer tožniku znesek 223,99 EUR, znesek 595,30 EUR pa na račun sodišča prve stopnje, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Toženka se pritožuje zoper ugodilni del sodbe in stroškovni izrek iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je toženka izvedla uvodni sestanek s tožnikom ob nastopu poskusnega dela, pri čemer ni odločilno, kje je sestanek potekal in kdo je bil na njem prisoten. Vztraja, da je nadrejeni A. A. ustno seznanil tožnika s pričakovanji toženke. V zvezi s tem je sodišče ugotovljeno dejansko stanje oprlo na izpovedi stranke in prič, ne da bi dokazno ocenilo listini (program poskusnega dela za tožnika in osebne zapiske A. A. v času od 25. 9. 2020 do 5. 3. 2021). Iz teh listin izhaja, da je A. A. spremljal delo tožnika in ga sproti opozarjal. Izpoved priče je skladna z vsebino listin, zato je sodišče neutemeljeno verjelo izpovedi tožnika. Ker sodišče ni dokazno ocenilo navedenih listin niti ju ni presodilo v povezavi z drugimi izvedenimi dokazi, je storilo bistveno kršitev določb postopka.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju dejanskega stanja storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP, po katerem sodišče o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Pritožba namreč utemeljeno opozarja na neocenjena dokaza (osebne zapiske A. A. in obrazec - program poskusnega dela).

7. V sodbi je sodišče prve stopnje navedlo, da je prebralo listine pod prilogami B, med katerimi so tudi osebni zapiski A. A. o spremljanju tožnika v obdobju od 25. 9. 2020 do 5. 3. 2021 in obrazec - program poskusnega dela. Tudi iz dokaznega sklepa z naroka za glavno obravnavo z dne 22. 12. 2021 izhaja, da sta bila dokaza izvedena. Gre za dokaza, ki ju je toženka predlagala za ugotavljanje dejanskega stanja v zvezi z načinom spremljanja tožnikovega poskusnega dela. Kot poudarja v pritožbi, sta dokaza pomembna tudi za oceno verodostojnosti zaslišanih v tem sporu. Ugotovljeno dejansko stanje, ki je tožniku v korist, namreč temelji le na vsebini izpovedi zaslišanih v tej zadevi, četudi je toženka dokazovala, da izpoved tožnika ni prepričljiva zaradi drugačne vsebine listin, ki potrjujeta izpoved A. A. Čeprav je sodišče prve stopnje navedena dokaza očitno izvedlo, pa ju pri ugotavljanju dejstev in oblikovanju dokazne ocene napačno ni zajelo, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe.

8. Kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadaljnji) ne predpisuje nobenega posebnega postopka za spremljanje poskusnega dela. Iz določbe 18. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije (Ur. l. RS, št. 52/18 in nadaljnji) pa izhaja, da se opredeli način spremljanja poskusnega dela. V zvezi s tem pritožba utemeljeno opozarja, da razlogovanje sodišča o neskladju prič A. A. in B. B. glede prostora, v katerem naj bi potekal uvodni sestanek, in na njem prisotnih oseb, nista odločilni okoliščini. Zadostuje, da toženka ustno seznani tožnika z njenimi pričakovanji, nato pa mora sodišče vsebinsko presoditi oceno, dano ob poteku šestmesečnega poskusnega dela.

9. Navedena kršitev se torej razteza na bistveno dejstvo spora – seznanitev tožnika z zahtevami in pričakovanji toženke. Zato je treba na podlagi izpostavljenih dokazov na novo oblikovati celotno dokazno oceno. V primeru dokazane seznanitve tožnika s pričakovanji toženke postopek ne bo končan, sąj se bo treba opredeliti še do navedb in ugotovitev, ki izhajajo iz pisne ocene poskusnega dela, oziroma vsebine odpovednega razloga, česar sodišče prve stopnje v dosedanjem postopku še ni storilo. Če bi pritožbeno sodišče prvič ugotovilo ta dejstva, bi prevzelo vlogo sodišča prve stopnje in prekomerno poseglo v pravico strank do pritožbe. Ni namen instančnega odločanja prenos ugotavljanja dejstev in odločanja s prve na drugo stopnjo, pač pa preverjanje pravilnosti izpodbijane odločitve. Z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje glede na dosedanji potek postopka ne bo kršena pravica strank do sojenja v razumnem roku. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo tako, da je izpodbijani del sodbe in posledično tudi stroškovni izrek razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje (prvi odstavek 354. člena ZPP), da upošteva ugotovitve iz razveljavitvenega sklepa in ponovno odloči o tožbenem zahtevku in stroških postopka. Poleg tega bo za stranki, ki imata prebivališče in sedež izven sodnega okrožja Ljubljana, oprava naroka pred Delovnim sodiščem v Mariboru bolj ekonomična.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.