Jedro

Ker je bila tožničina prošnja nepopolna, jo je organ za BPP pravilno pozval, da pomanjkljivosti odpravi in ji določil rok za odpravo le-teh. Kljub pozivu k dopolnitvi tožnica pristojnemu organu za BPP ni predložila pisne izjave o premoženjskem stanju pod kazensko odgovornostjo glede resničnosti podatkov na obrazcu, ki je sestavni del prošnje za dodelitev BPP in je predpisan s Pravilnikom o obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato je organ za BPP pravilno in zakonito tožničino vlogo za dodelitev BPP zavrgel.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) Upravnega sodišča zavrgel prošnjo tožnice za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem v zvezi s pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča v Ljubljani I U 1087/2012-6 z dne 27. 11. 2012 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. V obrazložitvi citira prvi, drugi ter tretji odstavek 32. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter prvi odstavek 20. člena tega zakona in prvi odstavek 2. člena ter prvi in drugi odstavek 4. člena Pravilnika o obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju Pravilnik, Uradni list RS, št. 105/08). Organ za BPP ugotavlja, da tožnica prošnje ni vložila na predpisanem obrazcu, njena vsebina pa je bila nepopolna, saj je bilo iz tožničine vloge mogoče razbrati le podatke o zadevi ter obliki in obsegu uveljavljane BPP, ni pa navedla ostalih podatkov iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP. Zato je bila s pozivom št. Bpp 230/2012-2 z dne 31. 12. 2012 poučena, kako je treba glede na določbe ZBPP in Pravilnika vložiti prošnjo za dodelitev BPP oziroma kaj mora ta vsebovati, ter da njena prošnja ni vložena na predpisanem obrazcu in da je njena vsebina nepopolna in zato ni primerna za obravnavo. Pozvana je bila, naj v roku 8 dni od prejema poziva svojo prošnjo dopolni ter opozorjena na pravne posledice, če v postavljenem roku ne bo odpravila pomanjkljivosti prošnje, kot ji je naloženo, torej da jo bo pristojni organ za BPP s sklepom zavrgel. V odgovoru na poziv organa za BPP, ki ga je le-ta prejel 22. 1. 2013, se je sklicevala na četrti odstavek 11. člena v zvezi s 4. točko prvega odstavka 10. člena ZBPP, zaradi česar je poziv organa za BPP po njenem prepričanju brezpredmeten. V zvezi s tem ji organ za BPP v izpodbijanem sklepu v nadaljevanju pojasnjuje, da določbe četrtega odstavka 11. člena ZBPP ni mogoče razlagati na način, kot ga razlaga tožnica. Po tej določbi se pri upravičencih do BPP iz 4. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona finančni položaj ne ugotavlja. Upravičenci iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP pa so nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter so vpisane v ustrezen register v skladu z veljavno zakonodajo, v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma z namenom, zaradi katerega so ustanovljene. Ker pa je tožnica v tej zadevi vložila vlogo kot fizična oseba, je organ za BPP v skladu z določbo tretjega odstavka 11. člena ZBPP pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP dolžan ugotavljati njen finančni položaj, kar je po določilih ZBPP eden od pogojev za dodelitev BPP. Tako organ za BPP v nadaljevanju obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotavlja, da je tožnica v dopolnitvi navedla, da je brezposelna, da ne prejema plačil iz dela in da nima družinskih članov, priložila pa ni nobenih dokazil. Prav tako ni navedla nobenih podatkov o svojem premoženjskem stanju. Tako ni navedla, ali ima prihranke in če jih ima, pri kateri banki, pa tudi ni izjavila, da prihrankov nima; prav tako ni navedla zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na morebitno (so)lastništvo nepremičnin ali kakršnegakoli drugega premoženja, pa tudi ni jasno in nedvoumno podala izjave, da nima nikakršnega premoženja. Navedla tudi ni podatkov o svojem dohodkovnem stanju. Tako je organ za BPP zaključil, da je tožničina prošnja tako nepopolna, da je neprimerna za nadaljnje obravnavanje. Tudi po pozivu k dopolnitvi namreč ni predložila pisne izjave o premoženjskem stanju, ki jo poda prosilec pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo, ki je sestavni del prošnje za dodelitev BPP (prvi odstavek 20. člena ZBPP) in je predpisana s Pravilnikom. Organ za BPP sicer pridobi za ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca potrebne podatke iz uradnih evidenc po uradni dolžnosti, vendar pa je po izrecni določbi prvega odstavka 20. člena ZBPP podlaga za ugotavljanje tega stanja šele pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo podana pisna izjava prosilca o premoženjskem stanju. Da je takšna izjava s predpisano vsebino obvezen sestavni del prošnje za dodelitev BPP, pa poleg že citiranih določb ZBPP kaže tudi določba petega odstavka 20. člena tega zakona. Brez jasno, nedvoumno in popolno podane predpisane pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju pa seveda ni mogoče ugotavljati, ali je prosilec v izjavi navajal neresnične podatke. Glede na navedeno je pristojni organ za BPP prošnjo kot nepopolno in neprimerno za nadaljnje obravnavanje zavrgel na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP.

Tožnica v tožbi navaja, da jo vlaga zoper sklep o združitvi zadev v skupno obravnavo in odločanje ter o zavrženju predloga za določitev BPP št. Bpp 230/2012-4 z dne 19. 2. 2013 iz vseh tožbenih razlogov. Sodišču predlaga, da njeni tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi ter ji dodeli BPP v zadevi, v kateri jo potrebuje na podlagi zakona. V tožbi poudarja, da je namen določbe 12. člena ZBPP, da se premoženjsko stanje brezposelnega, ki ne prejema niti socialne pomoči, ne ugotavlja. Prepričana je, da izpodbijani sklep nima materialno pravne podlage v ZBPP, kar pomeni, da ga ni mogoče izdati. Izpostavlja tudi, da „zadeva pod opr. št. Bpp 83/2012“ ni upravna zadeva na podlagi Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kar pomeni, da ni predmet odločanja naslovnega sodišča. Navaja tudi, da je predmetno tožbo vložila v interesu občanov kot članica Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, kar vse pomeni, da so podatki o sejninah, ki jih dobiva od Mestne občine Ljubljana, v celoti pravilni in zakoniti. Prepričana je tudi, da obrazložitev izpodbijanega sklepa nima podlage v določbi drugega odstavka 37. člena ZBPP, v zvezi s katerim je bila izdana. Na zadnji strani tožbe navaja, da sodnica, ki je izpodbijani sklep izdala, ni organ za BPP in da ni mogla pridobiti dejstev iz predhodno obravnavane zadeve, kar pomeni, da jih je pridobila protizakonito. Izpostavlja tudi, da so njeni prihodki iz naslova zaposlitve na Ministrstvu za gospodarstvo za obravnavani postopek, začet v javnem interesu, popolnoma brezpredmetni. Prosi tudi za oprostitev plačila sodnih taks.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijanega sklepa in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Sodišče se z razlogi strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja v skladu z določbo drugega odstavka 71. člena ZUS-1. Glede tožbenih navedb pa dodaja: Iz listin upravnega spisa nesporno izhaja, da predmetna prošnja tožnice za dodelitev BPP ni bila vložena na predpisanem obrazcu, pomanjkljiva pa je bila tudi njena vsebina. Iz spisov nadalje izhaja, da je organ za BPP tožnico pozval na dopolnitev nepopolne prošnje. Poziv je tožnica prejela in organu za BPP poslala dopis, ki pa ga tudi po presoji sodišča ni mogoče smatrati kot pravilno dopolnitev vloge. Premoženjsko stanje prosilke za BPP in njenih družinskih članov se, kot je tožnici pravilno pojasnil že organ za BPP v izpodbijanem sklepu, v postopku ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilke o njenem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju njenih družinskih članov. Izjavo je prosilka dolžna podati pod kazensko odgovornostjo na obrazcu, ki je del prošnje za BPP (prvi odstavek 20. člena ZBPP). Obrazec prošnje je predpisan na podlagi četrtega odstavka 32. člena ZBPP s Pravilnikom. Iz predmetne tožničine prošnje je tudi po presoji sodišča mogoče razbrati zgolj podatke o zadevi ter obliki in obsegu uveljavljanja BPP, ni pa bilo navedenih ostalih podatkov, ki so predpisani v določbi tretjega odstavka 32. člena ZBPP. Kot je tožnici pravilno pojasnil že organ za BPP v izpodbijanem sklepu, je po izrecni določbi prvega odstavka 20. člena ZBPP podlaga za ugotavljanje premoženjskega stanja prosilke šele pod kazensko odgovornostjo glede resničnosti podatkov podana pisna izjava prosilke o premoženjskem stanju. Ker je bila tožničina prošnja nepopolna, jo je organ za BPP pravilno pozval, da pomanjkljivosti odpravi in ji določil rok za odpravo le-teh. Kljub pozivu k dopolnitvi tožnica pristojnemu organu za BPP ni predložila pisne izjave o premoženjskem stanju pod kazensko odgovornostjo glede resničnosti podatkov na obrazcu, ki je sestavni del prošnje za dodelitev BPP in je predpisan s Pravilnikom. Tako je po presoji sodišča organ za BPP pravilno in zakonito s sklepom tožničino vlogo za dodelitev BPP v predmetni zadevi zavrgel na podlagi določbe prvega, drugega in tretjega odstavka 32. člena ZBPP, ter drugega odstavka 67. člena ZUP v povezavi z določbo drugega odstavka 34. člena ZBPP.

Sodišče tudi ugotavlja, da tožnica z ničemer ne izpodbija ugotovitev in odločitve organa za BPP, da ni po pozivu ustrezno popravila vloge v skladu z navodili organa za BPP, ampak se zmotno sklicuje na 12. člen ZBPP, saj iz tega določila ne izhaja, da organ ne ugotavlja finančnega položaja prosilke, če je le-ta brezposelna. Kar zadeva tožbeni ugovor glede odločanja o odobritvi BPP, za katero je pristojen predsednik specializiranega sodišča in ne pooblaščeni sodnik, je v tretjem odstavku 2. člena ZBPP določeno, da o odobritvi BPP odloča predsednik okrožnega sodišča oziroma predsednik specializiranega sodišča prve stopnje, ta pa lahko za odločanje pooblasti drugega sodnika, ki ima položaj svétnika na okrožnem oziroma specializiranem sodišču. Kolikor tožnica z nekaterimi tožbenimi ugovori meri na neustreznost zakonodaje, po kateri Upravno sodišče v upravnem sporu presoja zakonitost odločbe organa za BPP Upravnega sodišča, pa sodišče pripominja, da je Ustavno sodišče o tem vprašanju že odločalo v postopku zahteve za presojo ustavnosti zakona in je odločilo, da tretji odstavek 2. člena in četrti ter peti odstavek 34. člena ZBPP niso v neskladju z Ustavo (U-I-125/10 z dne 31. 5. 2012). V zvezi z navedbo v tožbi, da izpodbija tudi sklep o združitvi zadev, sodišče pojasnjuje, da z izpodbijanim sklepom organ za BPP ni združil zadev, temveč je le zavrgel njeno vlogo za dodelitev BPP. Sodišče pa tudi ugotavlja, da so tožbene navedbe same s sabo v nasprotju, saj tožnica zatrjuje, da je brezposelna, v nadaljevanju tožbe pa govori o prihodkih iz naslova zaposlitve na Ministrstvu za gospodarstvo. Tako ostale tožbene navedbe sodišče zavrača kot pavšalne in neobrazložene.

Ker je po povedanem izpodbijani sklep pravilen in zakonit, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Ker je tožnica že po samem Zakonu o sodnih taksah oproščen plačila sodnih taks v tej zadevi, sodišče o njeni prošnji za oprostitev plačila sodnih taks ni posebej posebej odločalo.