Jedro

Materialnopravno zmotno je stališče, da je stečajni postopek, ki se je začel zoper trinajstega nasprotnega udeleženca, ovira za odločanje o izplačilu sodnega depozita.

Za presojo, kateri od nasprotnih udeležencev izpolnjujejo pogoje za prevzem depozita, je lahko relevantno le stanje v času, ko je bil sporni denarni znesek položen. Morebitne poznejše spremembe ne morejo vplivati na pravico do prevzema deponiranih sredstev.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se prekine nepravdni postopek sodnega depozita.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil trinajsti nasprotni udeleženec. Navaja, da so vsi nasprotni udeleženci priglasili svoje terjatve in ločitvene pravice na denarnih sredstvih, ki so predmet sodnega depozita, tudi v stečajnem postopku St 6304/2014. Znesek sodnega depozita naj se nakaže v stečajno maso in deli v okviru stečajnega postopka. Vodenje dveh vzporednih postopkov povzroča zavlačevanje s poplačilom in s tem škodo za upnike.

3. Na pritožbo je odgovorila le šesta nasprotna udeleženka, ki se strinja s pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je svoj sklep pojasnilo s sklicevanjem na Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Ocenilo je, da stečajni postopek, ki se je 13. 4. 2015 začel zoper trinajstega nasprotnega udeleženca, ovira za odločanje o izplačilu sodnega depozita. Napovedalo je, da bo postopek nadaljevalo po objavi sklepa o preizkusu terjatev.

6. Navedeno stališče sodišča prve stopnje je materialnopravno zmotno. Res se postopek prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka (4. točka prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP)), vendar se v takšnem primeru postopek nadaljuje takoj potem, ko ga stečajni upravitelj prevzame. V obravnavanem primeru se je to zgodilo že 23. 4. 2015, ko je stečajna upraviteljica sodišče obvestila o začetku stečajnega postopka in hkrati predlagala, naj se deponirana denarna sredstva nakažejo na račun stečajnega dolžnika. Za odrejeno prekinitev postopka sedem mesecev kasneje torej ni bilo več nobene podlage.

7. Napačno je tudi sklicevanje izpodbijanega sklepa na 313. člena ZFPPIPP, ki predpisuje smiselno uporabo posebnih pravil o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic, kadar o tem odloča drugo in ne pravdno sodišče. Preostali nasprotni udeleženci so resda pritožnikovi upniki, vendar sodišče v tem postopku ne odloča o obstoju njihovih terjatev niti o uveljavitvi njihovih ločitvenih pravic v zvezi s pritožnikovo terjatvijo do predlagateljice, pač pa mora presoditi, kateri od njih so izpolnili pogoje, ki jih je za izročitev položenega denarnega zneska postavila predlagateljica kot dolžnica v svojem predlogu, sodišče prve stopnje pa povzelo v sklepu z dne 6. 1. 2014. 8. Nasprotni udeleženci so torej (zgolj) pretendenti na izpolnitev, ki jo je opravila predlagateljica, ko je 14. 1. 2014 položila sporni znesek. V tem postopku zato niso v razmerju s pritožnikom, ampak s sodiščem, ki ima položaj njihovega pooblaščenca za sprejem izpolnitve. Dejstvo, da je bil še pred izdajo sklepa o izročitvi deponiranih sredstev zoper pritožnika začet stečajni postopek, ni bistveno. Predlagateljica je namreč polog izvršila pred začetkom stečaja. Prav tako so tudi upniki že prej podali svoje izjave o sprejemu depozita, s čimer je položitev postala dokončna. Za presojo, kateri od nasprotnih udeležencev izpolnjujejo pogoje za prevzem depozita, določene v sklepu sodišča prve stopnje z dne 6. 1. 2014, je lahko relevantno le stanje v času, ko je bil sporni denarni znesek položen. Morebitne poznejše spremembe ne morejo vplivati na pravico do prevzema deponiranih sredstev. Sicer pa pravilnost postavljenih pogojev za prevzem bremeni predlagateljico. Sodišče mora ob izročitvi depozita preveriti le, ali so ti pogoji izpolnjeni.

9. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje po uradnem pritožbenem preizkusu izpodbijani sklep razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Sicer pa je pritožbeni očitek o kršitvi litispendence odveč, saj se je ta postopek začel pred stečajnim. Tudi za združitev obeh postopkov ni podlage, medtem ko bi s predlaganim nakazilom deponiranega zneska v stečajno maso sodišče dejansko obšlo pogoje, ki jih je za njihovo izročitev določila predlagateljica.

10. Izrek o stroških pritožbenega postopka je posledica razveljavitve izpodbijanega sklepa (tretji odstavek 165. člena ZPP). O stroških, ki jih je za odgovor na pritožbo priglasila šesta nasprotna udeleženka, bo ob zaključku postopka odločalo sodišče prve stopnje.