Jedro

Za presojo, ali je za odločitev o stroških postopka po prvem odstavku 158. člena ZPP izpolnjen pogoj takojšnjega umika tožbe po izpolnitvi, ni relevanten le datum izplačila, pač pa tudi, kdaj je bil tožnik seznanjen s tem, na kaj se plačilo nanaša, zlasti, če gre - tako kot v obravnavanem primeru - le za delno plačilo (ali celo za več delnih izplačil, do katerih je pri toženi stranki prišlo v istovrstnih množičnih zadevah, med katere spada tudi obravnavana). V obravnavani zadevi je dne 5. 12. 2017 sicer res prišlo do delne izpolnitve oziroma do nakazila dela vtoževanega zneska iz naslova plače za opravljene nadure, vendar pa je tožena stranka šele s pripravljalno vlogo z dne 23. 7. 2018 jasno opredelila, kaj je tožniku iz naslova nadur izplačala. Tožnik je tožbo umaknil pravočasno, to je 16. 8. 2018, po prejemu navedene pripravljalne vloge (oziroma po sodnih počitnicah).

Tudi sicer je pri presoji pravočasnosti umika tožbe po izpolnitvi zahtevka bistveno, da med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, tako da nobeni stranki niso nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. Zato je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi, tudi če med samim izplačilom in umikom preteče nekaj mesecev. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več istovrstnih podobnih zadevah.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek (zaradi umika tožbe) (I. točka izreka sklepa) ter sklenilo, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 211,10 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka do plačila (II. točka izreka sklepa).

2. Zoper odločitev o stroških postopka se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da ni pomemben le delež uspeha strank oziroma drugi odstavek 154. člena ZPP, ampak zlasti prvi odstavek 158. člena ZPP. Tožnik je 4. 8. 2017 vložil tožbo za plačilo 2.755,56 EUR s pp, tožbo pa umaknil dne 16. 8. 2018. Tožena stranka mu je terjatev plačala 5. 12. 2017, z (delno) izpolnitvijo zahtevka pa je bil tožnik seznanjen s plačilno listo za mesec november 2017. Ker je tožnik tožbo umaknil več mesecev po izpolnitvi, jo je umaknil prepozno, zato mora toženi stranki povrniti vse stroške postopka v skladu z določbo prvega odstavka 158. člena ZPP. Takojšen umik bi bil možen najkasneje v roku 8 dni po izpolnitvi (Cpg 59/2017) oziroma 2 dneva po izpolnitvi (I Cpg 1308/2015). Pritožba se sklicuje še na paricijski rok 8 dni iz 29. člena ZDSS-1 ter na rok 15 dni za soglasje k umiku tožbe iz 188. člena ZPP. Zato predlaga, da ji sodišče prizna vse stroške postopka. Obenem opozarja, da je zaradi neenotne sodne prakse višjih sodišč različnih oddelkov in sodišča prve stopnje vložila predlog za dopustitev revizije.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje pri odločanju o stroških postopka ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti ter da je na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja sprejelo materialno pravno pravilno odločitev.

5. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o stroških postopka upoštevalo načelo uspeha in sicer 16 % uspeh tožnika (glede na delno plačilo 450,75 EUR bruto, saj ni upoštevalo plačila v višini 597,91 EUR bruto, ki se nanaša na referenčno obdobje od januarja do junija 2017, ki ni predmet tožbenega zahtevka v tem sporu) ter 84 % uspeh tožene stranke. Pri odmeri stroškov je upoštevalo določbe 158., 154. in 155. člena ZPP ter jih odmerilo v skladu z veljavno Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 2/2015 – OT). Ugovor tožene stranke, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po samem plačilu, je upoštevalo le glede stroškov prve pripravljalne vloge tožene stranke, ki jih je toženi stranki priznalo v celoti, ker so bili v tem delu stroški povzročeni krivdno, saj tožba ni bila umaknjena takoj po plačilu. Zavzelo je stališče, da s tem, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj ti stroški niso bili povzročeni po njegovi krivdi, povrniti pa ji mora vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe. Pri tem se je sklicevalo na stališča iz Komentarja ZPP (2. knjiga, str. 46-47) ter na judikat Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1707/2015. Tožena stranka se zavzema za priznanje višjih oziroma vseh stroškov postopka, ker po njenem mnenju odmera stroškov po načelu uspeha (iz drugega odstavka 154. člena ZPP) ne pride v poštev.

6. Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Napačno je stališče, da bi šlo za takojšen umik tožbe le, če bi do umika prišlo v roku 8 dni po izpolnitvi zahtevka (kot v primeru Cpg 59/2017) oziroma 2 dneva po izpolnitvi zahtevka (kot v primeru I Cpg 1308/2015). V zvezi s to presojo ni relevantno sklicevanje pritožbe na druge v zakonu določene roke, npr. na paricijski rok 8 dni iz 29. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl. - ZDSS-1) ter na rok 15 dni za soglasje k umiku tožbe iz drugega odstavka 188. člena ZPP. Za presojo, ali je za odločitev o stroških postopka po prvem odstavku 158. člena ZPP izpolnjen pogoj takojšnjega umika tožbe po izpolnitvi, ni relevanten le datum izplačila, pač pa tudi, kdaj je bil tožnik seznanjen s tem, na kaj se plačilo nanaša, zlasti, če gre – tako kot v obravnavanem primeru – le za delno plačilo (ali celo za več delnih izplačil, do katerih je pri toženi stranki prišlo v istovrstnih množičnih zadevah, med katere spada tudi obravnavana). V obravnavani zadevi je dne 5. 12. 2017 sicer res prišlo do delne izpolnitve oziroma do nakazila dela vtoževanega zneska iz naslova plače za opravljene nadure, vendar pa je tožena stranka šele s pripravljalno vlogo z dne 23. 7. 2018 (ki je bila vročena neposredno tudi pooblaščencu tožnika) jasno opredelila, kaj je tožniku iz naslova nadur izplačala. Tožnik je tožbo umaknil pravočasno, to je 16. 8. 2018, po prejemu navedene pripravljalne vloge (oziroma po sodnih počitnicah).

7. Tudi sicer je pri presoji pravočasnosti umika tožbe po izpolnitvi zahtevka bistveno, da med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, tako da nobeni stranki niso nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. Zato je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi, tudi če med samim izplačilom in umikom preteče nekaj mesecev. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več istovrstnih podobnih zadevah. Enako stališče pa je v zvezi s tem vprašanjem (to je razlago pojma "takoj" v citirani določbi prvega odstavka 158. člena ZPP) v sodni praksi zavzeto v številnih odločbah višjih sodišč splošne pristojnosti (npr. v zadevah VSL I Cpg 1091/2015, I Cpg 1577/2013, I Cp 137/2016). V enem od navedenih judikatov (sklep VSL, I Cpg 1577/2013) je sodišče pojasnilo, da namen določbe prvega odstavka 158. člena ZPP ni v pretirano ozki in posledično nerazumno strogi določitvi časovnega obdobja, ki bi ga še bilo mogoče subsumirati pod termin "takoj", saj se s prevalitvijo negativne stroškovne posledice na tožečo stranko, če ta tožbe na umakne takoj po izpolnitvi zahtevka s strani tožene stranke, skuša preprečiti nastajanje morebitnih nadaljnjih nepotrebnih pravdnih stroškov. V zadevi VSL II Cp 1707/2015, na katero se je sklicevalo tudi sodišče prve stopnje, pa je sodišče presodilo, da umik tožbe po preteku štirih mesecev, odkar je tožena stranka izpolnila zahtevek, lahko pomeni kvečjemu podlago za zahtevek, da ji tožnik povrne t. i. krivdno povzročene stroške, ne pa stroškov, ki so toženi stranki nastali do umika tožbe.

8. Tožnik je, kljub zgolj delni izpolnitvi zahtevka, pravočasno umaknil tožbo v celoti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo stroške postopka glede na delež uspeha strank v postopku po 154. členu ZPP, saj niso podani pogoji za uporabo prvega odstavka 158. člena ZPP, za katero se zavzema pritožba.

9. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Tožena stranka, ki s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (154. in 165. člen ZPP).