Jedro

Pri odmeri dohodnine se upošteva tudi davčna osnova, ugotovljena z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 28.3.2001, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba proti odločbi Davčnega urada N.m., Izpostave T. z dne 25.10.2000. Z omenjeno odločbo je bila tožniku odmerjena dohodnina za leto 1999 v znesku 3.297.667,00 SIT.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje med drugim navaja, da je davčni organ prve stopnje v skladu s 5. alineo 6. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 7/95 in 44/96 dalje ZDoh) v osnovo za odmero dohodnine vštel dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti v znesku 9.028.531,00 SIT, kot je bil ugotovljen z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti za omenjeno leto z dne 21.9.2000. Niti Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 87/97, 82/98, 91/98 in 108/99 dalje ZDavP) niti v času odločanja veljavni ZDoh nista določala, da bi morala biti odločba o odmeri davka iz dejavnosti dokončna oziroma pravnomočna. Zato je bil tožniku omenjeni dobiček pravilno upoštevan pri odmeri dohodnine za omenjeno leto. Odločitve o višini dobička, ugotovljenega z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti ni dopustno izpodbijati v postopku odmere dohodnine, zato je zavrnilo kot neutemeljene ugovore, s katerimi je tožnik izpodbijal pravilnost odmere davka iz dejavnosti.

Tožnik v pritožbi, ki jo vlaga zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu (1. in 2. točka 1. odstavka 72. člena ZUS) navaja, da naj bi predstavljala odmera davka iz dejavnosti predhodno vprašanje v postopku odmere dohodnine. S tem, ko je sodišče navedlo, da zakon ne zahteva, da bi morala biti odločba o odmeri davka iz dejavnosti pred izdajo odločbe o dohodnini dokončna oziroma pravnomočna, mu je odreklo pravico do učinkovitega sodnega varstva, saj se je zadeve lotilo pri zadnjem koncu. Zato predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in izpodbijana sodba razveljavi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito odločilo, ko je tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke zavrnilo na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena ZUS. Po tej določbi se tožba zavrne, če sodišče ugotovi, da je bil postopek pred izdajo v upravnem sporu izpodbijanega akta pravilen in da je odločitev pravilna in na zakonu utemeljena.

Po določbi 4. člena ZDoh se višina dohodnine in davkov, ki se od nje odštejejo ugotavlja po predpisih, ki veljajo na dan 1. januarja tistega leta, za katerega se dohodnina odmerja, če s tem zakonom ni drugače določeno. V obravnavani zadevi gre za odmero dohodnine za leto 1999. Na ta dan je veljala določba 5. alinee 6. člena ZDoh, po kateri se v osnovo za dohodnino všteva tudi dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, v višini, od katere je odmerjen davek od dejavnosti, zmanjšan za olajšave, ki se priznajo po tem zakonu. Po določbi 2. odstavka 123. člena ZDavP pa pri odmeri dohodnine davčni organ upošteva davčno osnovo, ugotovljeno z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti. Zakon torej ne določa, da bi morala biti odločba o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti dokončna oziroma pravnomočna. Zato je bila dohodnina za leto 1999 tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno odmerjena od osnove, v katero je davčni organ vštel tudi dobiček, ugotovljen z odmerno odločbo z dne 21.9.2000. Ugovorov, ki se nanašajo na odmero davka od dohodkov iz dejavnosti ni dopustno uveljavljati v postopku odmere dohodnine, kar je tožniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Davčni zavezanec lahko ugovore te vrste uveljavlja s pravnimi sredstvi, vloženimi zoper odločbo o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti. Zato v pritožbi uveljavljana ugovora o bistveni kršitvi določb postopka, zmotni uporabi materialnega prava, oziroma kršitvi ustavne pravice, nista utemeljena.

Ker nista podana uveljavljana pritožbena razloga niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.