Jedro

Po določbi prvega odstavka 57. c člena ZP-1 kršitelj, ki ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku oziroma plačilni nalog, plača samo polovico izrečene globe, če jo plača v osmih dneh po pravnomočnosti. Če plača pred pravnomočnostjo, zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog (praviloma) ni dovoljena. Povedano drugače, po veljavni zakonski ureditvi kršitelj s plačilom polovice globe pred potekom roka za vložitev zahteve za sodno varstvo izgubi pravico do vložitve zahteve za sodno varstvo. Obojega, zahteve za sodno varstvo in plačilo polovične globe, namreč ne more dobiti.

Kršitelj se je s plačilom polovičnega zneska globe dejansko odpovedal (prej vloženi) zahtevi za sodno varstvo.

Izrek

Ugotovi se, da je bila z izpodbijano sodbo kršena določba prvega odstavka 57. c člena Zakona o prekrških.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ, Mestno redarstvo Mestne občine Ljubljana, je kršitelju A. R. dne 2. 6. 2015 izdal plačilni nalog 2240-41635/2015-5209006 (52090066), s katerim mu je izrekel globo v višini 250,00 EUR in 3 kazenske točke zaradi prekrška po 3. točki petega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju: ZPrCP). Zahtevo za sodno varstvo, ki jo je zoper plačilni nalog dne 15. 6. 2015 vložil kršitelj, je prekrškovni organ dne 24. 6. 2015 s sklepom (26201) 2240-41635/2015-52090066-80221325 zavrgel kot nedovoljeno, kršitelju pa v plačilo naložil sodno takso v višini 50,00 EUR. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sodbo ZSV 1408/2015-2429 z dne 6. 4. 2016 ugodilo zahtevi kršitelja za sodno varstvo zoper sklep o zavrženju in izpodbijani sklep prekrškovnega organa odpravilo (I. točka izreka), ugodilo tudi zahtevi za sodno varstvo kršitelja zoper plačilni nalog in, iz razloga po 5. točki prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1), odločilo, da se plačilni nalog spremeni tako, da se postopek ustavi (II. točka), stroški postopka pa bremenijo proračun (III. točka).

2. Zoper pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec. Vrhovnemu sodišču predlaga ugotovitev, da je bila z izpodbijano sodbo kršeno določilo prvega odstavka 57. c člena v zvezi z drugim odstavkom 155. člena in tretjim odstavkom 59. člena ZP-1, saj ni res, da je bila polovična globa plačana po pravnomočnosti plačilnega naloga. Strinja se s stališčem prekrškovnega organa, da je bila globa v polovičnem znesku plačana pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, zato zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog, po izrecni določbi prvega odstavka 57. c člena ZP-1, ni dovoljena. Zaradi zgrešenega povezovanja namišljenih in dejanskih okoliščin so razlogi sodbe nerazumljivi, zato je izpodbijana pravnomočna sodba obremenjena tudi z bistveno kršitvijo določb postopka po 8. točki prvega odstavka 155. člena v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena ZP-1. V luči vseh okoliščin zadeve pa je po mnenju vložnika docela nerelevantno, da naj bi globo plačal R. I., in ne kršitelj. V primerih kot je obravnavani je bistveno, da je bila globa plačana, potrebno je šteti, da je globo plačal sam kršitelj. Tudi če je ni, ampak jo je druga oseba plačala z njegovo privolitvijo. S tem, ko je I., ki naj bi dejansko storil prekršek plačal polovično globo, R. pa vložil zahtevo za sodno varstvo, sta pridobila oba, saj sta poskušala ohraniti ugodnosti tako vložene zahteve kot plačane polovične globe. Po mnenju vložnika bi se z drugačno razlago možnosti zlorabe instituta polovične globe še razširile.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo kršitelju, A. R., vendar se o njej ni izjavil. B.

4. Kršitelj je bil spoznan za odgovornega prekrška po 3. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP, ker naj bi dne 28. 5. 2015 ob 9. 48 uri v Ljubljani, kjer je hitrost vožnje omejena na 60 km/h, vozil s hitrostjo 73 km/h, kar je za 13 km/h več od dovoljene hitrosti. Prekršek prekoračitve največje dovoljene hitrosti je bil ugotovljen s samodejno merilno napravo za nadzor hitrosti, ki vozila slikovno dokumentira. Kot izhaja iz plačilnega naloga je prekrškovni organ z vpogledom v evidenco ugotovil, da je lastnik vozila s katerim je bil storjen prekršek, A. R., zato mu je v skladu s prvim odstavkom 8. člena ZPrCP dne 2. 6. 2015 izdal plačilni nalog zaradi prekrška po 3. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP, s katerim mu je izrekel globo v višini 250,00 EUR in 3 kazenske točke.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča so v zvezi z problemom, izpostavljenim v zahtevi za varstvo zakonitosti, v obravnavani zadevi relevantna le procesna dejstva, da je bil plačilni nalog kršitelju vročen dne 10. 6. 2015, da je kršitelj pravočasno, dne 15. 6. 2015 zoper plačilni nalog vložil zahtevo za sodno varstvo in da je bila dne 19. 6. 2016 plačana polovična globa (125,00 EUR).

6. Kot že pojasnjeno je prekrškovni organ s sklepom z dne 24. 6. 2015 zahtevo za sodno varstvo zavrgel z utemeljitvijo, da je bila (polovična) globa za prekršek plačana pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, zahteva za sodno varstvo pa v takšnem primeru po prvem odstavku 57. c člena ZP-1 ni dovoljena. Okrajno sodišče v Ljubljani pa je zavzelo drugačno stališče in presodilo, da kršitelj s plačilom polovičnega zneska globe ni izgubil pravice do vložitve zahteve za sodno varstvo, saj je bila polovična globa plačana po pravnomočnosti plačilnega naloga. Zato je odpravilo sklep prekrškovnega organa o zavrženju in odločilo o utemeljenosti zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog.

7. Po določbi prvega odstavka 57. c člena ZP-1(1) kršitelj, ki ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku oziroma plačilni nalog, plača samo polovico izrečene globe, če jo plača v osmih dneh po pravnomočnosti. Če plača pred pravnomočnostjo, zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog (praviloma) ni dovoljena(2). Povedano drugače, po veljavni zakonski ureditvi kršitelj s plačilom polovice globe pred potekom roka za vložitev zahteve za sodno varstvo izgubi pravico do vložitve zahteve za sodno varstvo. Obojega, zahteve za sodno varstvo in plačilo polovične globe, namreč ne more dobiti (3).

8. Ker je bila v obravnavani zadevi dne 15. 6. 2015 vložena zahteva za sodno varstvo, dne 19. 6. 2015, ko je bila plačana polovična globa, plačilni nalog še ni bil pravnomočen. Po določbi drugega odstavka 199. člena ZP-1 v primeru, ko je zoper plačilni nalog vloženo pravno sredstvo, o katerem se odloča na drugi stopnji, pravnomočnost nastopi šele z dnem, ko se je odločitev drugostopenjskega organa odpravi vlagatelju pravnega sredstva.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča je zato v obravnavanem primeru potrebno pritrditi stališču vrhovnega državnega tožilca, da je bila polovična globa dne 19. 6. 2015 plačana pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, s tem pa je po določbi prvega odstavka 57. c člena ZP-1 ugasnila pravica vložnika zahtevati sodno varstvo. Kršitelj se je s plačilom polovičnega zneska globe dejansko odpovedal (prej vloženi) zahtevi za sodno varstvo. O čemer pa je bil nenazadnje v plačilnem nalogu tudi poučen (tretji odstavek 57. c člena ZP-1). Prekrškovni organ, Mestno redarstvo Mestne občine Ljubljana je nedovoljeno zahtevo za sodno varstvo utemeljeno zavrgel. C.

10. Ker je zahteva vložena v kršiteljevo škodo, je Vrhovno sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zgolj ugotovilo, da je bila z izpodbijano sodbo prekršena določba prvega odstavka 57. c člena ZP-1, ne da bi poseglo v pravnomočno sodbo. Iz tega razloga zatrjevane kršitve po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1 ni presojalo, z navedbami, da bi naj globo plačal dejanski kršitelj R. I. (kar sicer v izpodbijani pravnomočni sodbi ni ugotovljeno), pa vložnik, po oceni Vrhovnega sodišča, po vsebini uveljavlja nedovoljen razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).

(1) Prim. šesti odstavek 30. člena Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1H), na podlagi katerega se določba (novega) 57. c člena ZP-1 uporabljajo za zadeve, v katerih do 13. 6. 2013 še ni bila izdana odločba o prekršku na prvi stopnji.

(2)

Razen, če je v skladu z določbami ZP-1 globo moral plačati pred pravnomočnostjo, kar pa ni predmet obravnavane zadeve.

(3) In ni mogel dobiti že pred spremembo ZP-1H, ko je sicer veljalo, da je kršitelj lahko vložil zahtevo za sodno varstvo, hkrati pa plačal polovico globe, vendar je moral, če z zahtevo za sodno varstvo ni uspel, po pravnomočnosti sodbe o zahtevi za sodno varstvo plačati še preostanek globe s stroški (prim sodbi Vrhovnega sodišča IV Ips 96/2013 z dne 17. 9. 2013 in X Ips 293/2012 z dne 9. 5. 2013 in druge).