Jedro

Predlog ne zadosti zahtevam iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP. Pretežni del predloga se osredotoča na izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog (drugi odstavek 370. člena ZPP). Z razlogi, ki jih je navedlo drugostopenjsko sodišče, se tožnica argumentirano ne sooči in ne pojasni, v čem in zakaj naj bi bila odločitev sodišča druge stopnje nezakonita.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Pravdni stranki sta nekdanja zunajzakonska partnerja. Med njima je potekal postopek zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in deležev na njem.

2.Sodišče prve stopnje je v bistvenem ugotovilo, da v skupno premoženje strank spada več nepremičnin, kreditna obveznost tožnika, dva osebna avtomobila in več drugih premičnin, kar vse je v izreku določno opredelilo; ter da znaša delež tožnika na tem premoženju 65 %, delež toženke pa 35 %.

3.Sodišče druge stopnje je pritožbi delno ugodilo in razsodilo, da v skupno premoženje ne spada eden od osebnih avtomobilov, sicer pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4.Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije glede osmih revizijskih vprašanj.

5.Predlog ni popoln.

6.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve v zadevi mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (367. a člen Zakona o pravnem postopku (ZPP)). O dopustitvi odloča na podlagi predloga, v katerem mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367. b člena ZPP).

7.Obravnavani predlog predstavljenim zahtevam ne zadosti. Pretežni del predloga se osredotoča na izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog (drugi odstavek 370. člena ZPP). Z razlogi, ki jih je navedlo drugostopenjsko sodišče, se tožnica argumentirano ne sooči in ne pojasni, v čem in zakaj naj bi bila odločitev sodišča druge stopnje nezakonita. Izraža le lastno videnje zadeve in ponavlja navedbe, do katerih se je sodišče druge stopnje že opredelilo. Tožnica prav tako ne pojasni okoliščin, ki bi kazale na splošno pomembnost ponujenih vprašanj. Vrhovno sodišče od tem dodaja, da je večina zastavljenih vprašanj že na prvi pogled takšnih, da odgovori nanje ne bi mogli obogatiti razvoja prava preko sodne prakse, kar je ena glavnih nalog Vrhovnega sodišča ob odločanju o izrednih pravnih sredstvih. Odgovori se namreč ponujajo sami od sebe, saj izhajajo neposredno iz zakonskih določb in obsežne, javno objavljene sodne prakse.

8.Upoštevajoč navedeno, vsebinska presoja revizijskega predloga ni dopustna, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (šesti odstavek 367. b člena ZPP).

9.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnikov, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367c, 367c/2, 370, 370/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.