Jedro

Sodišče prve stopnje je ugovor po izteku roka dolžnikov B. B. in C. C. z dne 22. 10. 2025 pravilno zavrglo, saj je le-ta nedovoljen. Dolžnika namreč v njem nista zatrjevala nobenega novega dejstva v zvezi s samo terjatvijo, ki v času vložitve prejšnjih ugovorov še ne bi obstajalo. Tudi v tem ugovoru po roku sta dolžnika prerekala pravilnost upnikovega obračuna terjatve, in zatrjevala, da je bila terjatev že v celoti poplačana oziroma celo preplačana, kar pa ni razlog, ki bi ga bilo dopustno uveljavljati v ugovoru po roku. Poleg tega je o takšnem ugovoru po roku dolžnikov že bilo pravnomočno odločeno, in sicer s sklepom z dne 14. 7. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 1270/2022 z dne 22. 11. 2022. Podana je torej tudi procesna ovira res iudicata.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep:

-razveljavi v razmerju do dolžnika A. d. o. o.,

-spremeni v IV. točki izreka tako, da upnik sam krije svoje stroške odgovora na ugovor.

II.Sicer pa se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v razmerju do dolžnikov B. B. in C. C. v I., II. in III. točki izreka potrdi.

III.Dolžnika B. B. in C. C. krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor po izteku roka z dne 22. 10. 2025 zavrglo (I. točka izreka), prav tako je zavrglo ponovni predlog dolžnikov B. B. in C. C. za postavitev sodnega izvedenca (II. točka izreka) in ponovni predlog za odlog izvršbe do izdaje mnenja sodnega izvedenca, ki ga bo imenovalo sodišče (III. točka izreka), ter upniku priznalo stroške odgovora na ugovor v višini 671,98 EUR, ki jih mora dolžnik upniku povrniti v 8 dneh po pravnomočnosti tega sklepa, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku roka za izpolnitev obveznosti dalje (IV. točka izreka).

2.Dolžnika B. B. in C. C. sta zoper sklep vložila pravočasno pritožbo. Uveljavljata vse pritožbene razloge. Višjemu sodišču predlagata spremembo izpodbijanega sklepa, podredno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglašata stroške pritožbenega postopka. Bistvene pritožbene navedbe so razvidne iz nadaljevanja tega sklepa, kjer višje sodišče nanje odgovarja.

3.Upnik v zakonskem roku na pritožbo ni odgovoril.

4.Pritožba je delno utemeljena, delno pa ni utemeljena.

5.Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ).

6.Že po uradni dolžnosti višje sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep, kolikor se nanaša na družbo A. d. o. o., obremenjen z absolutno bistveno postopkovno kršitev po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ iz razloga, ker je v uvodu izpodbijanega sklepa kot dolžnik navedena tudi družba A. d. o. o., ki pa ne obstaja več, saj je bila po podatkih Poslovnega registra pri AJPES dne 26. 2. 2019 izbrisana iz registra. Neobstoječi subjekt ne more biti pravdna stranka (76. člen in 80. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je višje sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep v razmerju do dolžnika A. d. o. o. razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Drugače pa v pritožbi zatrjevana napačna navedba pooblaščenca dolžnice C. C. na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ni vplivala.

7.Tudi po vsebini je odločitev sodišča prve stopnje glede glavne stvari, kolikor se nanaša na dolžnika B. B. in C. C., pravilna. Sodišče prve stopnje je ugovor po izteku roka dolžnikov B. B. in C. C. z dne 22. 10. 2025 pravilno zavrglo, saj je le-ta nedovoljen. Dolžnika namreč v njem nista zatrjevala nobenega novega dejstva v zvezi s samo terjatvijo, ki v času vložitve prejšnjih ugovorov še ne bi obstajalo (56. člen v zvezi z 8. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ). Tudi v tem ugovoru po roku sta dolžnika prerekala pravilnost upnikovega obračuna terjatve, in zatrjevala, da je bila terjatev že v celoti poplačana oziroma celo preplačana, kar pa ni razlog, ki bi ga bilo dopustno uveljavljati v ugovoru po roku. Poleg tega je o takšnem ugovoru po roku dolžnikov že bilo pravnomočno odločeno, in sicer s sklepom z dne 14. 7. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 1270/2022 z dne 22. 11. 2022. Podana je torej tudi procesna ovira

res iudicata

(prim. 319. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8.Kot je višje sodišče sicer pojasnilo tudi v svojem sklepu I Ip 1270/2022, upnik že razpolaga s pravnomočnim sklepom o izvršbi za svojo terjatev, zato le-te ni več mogoče izpodbijati z ugovorom, niti z ugovorom po izteku roka. Morebitne drugačne višine upnikove terjatve tako s sodnim izvedencem ekonomske stroke ni več dopustno ugotavljati, poleg tega pa je bilo o ponovnem predlogu dolžnika za imenovanje sodnega izvedenca in o ponovnem predlogu za odlog izvršbe do izdaje mnenja sodnega izvedenca že pravnomočno odločeno, in sicer s sklepom z dne 24. 10. 2023 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 456/2025 z dne 21. 5. 2025. Tudi še enkrat podana predloga dolžnikov B. B. in C. C. za postavitev sodnega izvedenca in za odlog izvršbe do izdaje mnenja sodnega izvedenca je zato sodišče prve stopnje v izpodbijanih II. in III. točki izreka pravilno zavrglo kot nedovoljena.

9.Končno pa višje sodišče v zvezi s pritožbeno navedbo, da je terjatev že bila v celoti poplačana oziroma celo preplačana, poudarja, da se izvršba lahko vodi le dokončnega poplačila uveljavljane terjatve (3. člen ZIZ), na kar mora izvršilno sodišče paziti ves čas postopka in v ta namen tudi opraviti obračun terjatve, ko je to potrebno.

10.Dolžnika B. B. in C. C. tako odločitve o glavni stvari v izpodbijanih I., II. in III. točki izreka, kolikor se nanaša nanju, ne ovržeta.

11.Kljub temu pa je utemeljena pritožba zoper prav tako izpodbijano IV. točko izreka sklepa, v kateri je sodišče prve stopnje odločilo, da morata dolžnika upniku povrniti stroške odgovora na ugovor. Po določilu petega odstavka 38. člena ZIZ je dolžnik dolžan upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, konkretnih stroškov upnikovega odgovora na ugovor pa ni mogoče šteti kot takih. Upnikov odgovor na ugovor namreč ni v ničemer prispeval k sprejemu izpodbijane odločitve, posledično pa stroškov odgovora dolžnikoma ni pravilno naložiti v plačilo dolžnikoma. Višje sodišče je zato ugodilo tudi pritožbi zoper IV. točko izreka in sklep v tem delu spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) tako, da upnik krije sam svoje stroške odgovora na ugovor.

12.V ostalem izpodbijanem delu, to je v I., II. in III. točki izreka, pa je višje sodišče, ki ni našlo niti nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, neutemeljeno pritožbo dolžnikov B. B. in C. C. zavrnilo in sklep v razmerju do njiju potrdilo (2. točka 365. čelna ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13.Kolikor dolžnika v pritožbi navajata, da sta vložila tudi predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnin, pa višje sodišče odgovarja, da o takšnem predlogu odloča sodišče prve stopnje, ki je pristojno tudi za izdajo morebitnega dopolnilnega sklepa v tej smeri (325. člen ZPP v zvezi s 332. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

14.Dolžnika B. B. in C. C. krijeta svoje stroške pritožbenega postopka, saj sta s pritožbo uspela le glede stranske terjatve, v razmerju do družbe A. d. o. o. pa je višje sodišče pritožbi ugodilo že po uradni dolžnosti (tretji odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 3, 15, 38, 38/5, 55, 55/1, 55/1-8, 56 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 76, 80, 319, 325, 339, 339/2, 339/2-11

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.