Jedro

V zadevi očitno ni podana verjetnost za uspeh v postopku uveljavljanja povrnitve tožnikovih vlaganj v tujo nepremičnino, saj so tožnikova pričakovanja oziroma njegova zahteva po vložitvi tožbe zaradi povračila vlaganj v tujo nepremičnino, kot je to navedel že organ v izpodbijani odločbi, očitno v nasprotju s pričakovanim izidom v morebitnem sodnem postopku.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v pravdnem postopku in v postopku mediacije zaradi povrnitve vlaganj v tujo nepremičnino. V obrazložitvi navaja, da je pri odločanju vpogledal v tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, v dopis Bpp 2466/2019 z dne 3. 2. 2020 in v spis Bpp 3490/2016, konkretno v pravno mnenje odvetnika A.A. z dne 5. 2. 2018, ter na tej podlagi zaključil, da tožniku BPP v skladu s 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ni mogoče dodeliti, saj bi bila očitno nerazumna, ker so pričakovanja oziroma zahteve tožnika za vložitev tožbe zaradi povračila vlaganj v tujo nepremičnino očitno v nasprotju s pričakovanim izidom v morebitnem postopku, kar je pojasnil odvetnik A.A. v svojem pravnem mnenju z dne 5. 2. 2018. 2. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je organ za BPP izpodbijano odločitev utemeljil z navedbo, da je bila v tej zadevi sklenjena sodna poravnava, s katero sta si pravdni stranki že razdelili premično premoženje, kar pa vlaganja niso, in na pravno mnenje predlaganega odvetnika. Vendar iz priložene sodne poravnave izhaja, da sta pravdni stranki z njo uredili zgolj razdelitev premičnega premoženja. Laično ocenjuje, da do zastaranja vlaganj še ni prišlo. Navaja, da je najel več posojil za stanovanjsko hišo, ki je v lasti nasprotne stranke, sam pa je izvajal vlaganja, kar izkazujejo najeta posojila in predlagana priča ter poudarja, da so bila vsa vlaganja izvedena tako, da je hiša pridobila na vrednosti. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in ugodi njegovi prošnji za dodelitev BPP; podrejeno, naj zadevo vrne organu v ponovni postopek. Hkrati zahteva povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Med strankama je sporno, ali tožnikova prošnja z dne 25. 9. 2019 izpolnjuje zakonske pogoje za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v pravdnem postopku in v postopku mediacije zaradi povrnitve vlaganj v tujo nepremičnino.

6. Pravna podlaga, na kateri temelji izpodbijana odločba, je prvi odstavek 24. člena ZBPP, ki med drugim določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek /.../ (prva alineja prvega odstavka te določbe). Skladno s tretjim odstavkom istega člena se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

7. Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP izrecno nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. V skladu z ustaljeno sodno prakso določbe 24. člena ZBPP organu za BPP ne dajejo podlage oziroma pooblastila za podrobno vsebinsko presojo dejstev in dokazov, kot jo opravi v vsakem konkretnem sodnem postopku sodišče, ampak je njegova presoja omejena na predpisani standard očitnosti. Vendar pa tretji odstavek te določbe nalaga organu za BPP dolžnost, da v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve.

8. Sodišče ugotavlja, da med strankama ni sporno, da je bila tožniku z odločbo Bpp 3490/2016 z dne 11. 5. 2017 že dodeljena BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje in v postopku mediacije zaradi povračila vlaganj v tujo nepremičnino, za izvajanje katere je bil določen odvetnik A.A., ki je v navedeni zadevi pripravil pravno mnenje, v katerem je med drugim pojasnil, da je po pregledu listinske dokumentacije, ki mu jo je posredoval tožnik in ki jo je pridobil tudi odvetnik sam ter po razgovoru s tožnikom glede vlaganj v tujo nepremičnino ugotovil, da vložitev tožbe za poplačilo vlaganj v tujo nepremičnino ne bi bila smotrna iz dveh razlogov, in sicer ker zatrjevanih vlaganj v tujo nepremičnino ni mogoče izkazati drugače kot z zatrjevanjem tožnika in ker so bila bodisi opravljena pred več kot petimi leti, kar je razlog za vložitev ugovora zastaranja nasprotne stranke, bodisi niso v ničemer pripomogla k povečanju vrednosti nepremičnine. Navedeno pravno mnenje odvetnika A.A. z dne 5. 2. 2018 je toženka povzela v izpodbijani odločbi, tožnik pa temu, da je predlagani odvetnik mnenje s takšno vsebino podal, ne nasprotuje.

9. Pri svoji odločitvi se je organ torej oprl na pravno mnenje odvetnika, ki zadevo pozna, saj je tožnika zastopal, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, že v drugem postopku in je podal negativno mnenje za vložitev tožbe zaradi povrnitve vlaganj v tujo nepremičnino.

10. V zvezi s tožbenim ugovorom sodišče pojasnjuje, da se organ v izpodbijani odločbi ni oprl na sklenjeno sodno poravnavo, katere zapisnik prilaga tožnik k tožbi (priloga A2) in iz katere izhaja, da sta z njo pravdni stranki v omenjeni zadevi razdelili premično premoženje, temveč kot že rečeno na pravno mnenje odvetnika A.A., v katerem je ta presodil tudi listine, na katere se tožnik sklicuje v tožbi. Tako s tem tožbenim ugovorom ne more uspeti.

11. Po povedanem tudi po presoji sodišča v zadevi očitno ni podana verjetnost za uspeh v postopku uveljavljanja povrnitve tožnikovih vlaganj v tujo nepremičnino, saj so tožnikova pričakovanja oziroma njegova zahteva po vložitvi tožbe zaradi povračila vlaganj v tujo nepremičnino, kot je to navedel že organ v izpodbijani odločbi, očitno v nasprotju s pričakovanim izidom v morebitnem sodnem postopku. To pomeni, da tožnik ni izkazal izpolnjevanja vsebinskega kriterija po 24. členu ZBPP in gre v tem primeru za očitno neutemeljeno prošnjo.

12. Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). O zadevi je odločilo brez oprave glavne obravnave ob upoštevanju druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj predlagana dejstva in dokazi, glede na nesporno pravno mnenje odvetnika A.A. s tem v zvezi, niso pomembni za odločitev.

13. Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, da sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.