11. 11. 2021

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi Stanislava Zupana, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna LMR, d. o. o., Ljubljana, na seji 11. novembra 2021

odločilo:

Sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 34/2018 z dne 20. 11. 2018 se razveljavi in zadeva se vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožnikovo revizijo. Odločitev temelji na stališču, da je bila prvostopenjska sodba izdana po začetku uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 10/17 – v nadaljevanju ZPP-E), zato za postopek z revizijo ne velja več 31. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/04 in 10/04 – popr. – ZDSS-1), temveč 367. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17 – ZPP). Glede na to bi po mnenju Vrhovnega sodišča pritožnik moral vložiti predlog za dopustitev revizije. Šele v primeru, da bi Vrhovno sodišče revizijo dopustilo, pa bi lahko vložil revizijo.

2.Pritožnik navaja, da je Vrhovno sodišče napačno štelo, da je bila sodba sodišča izdana po začetku uporabe ZPP-E. Na prvi strani sodbe prvostopenjskega sodišča naj bi bil nepravilno naveden datum sodbe 30. 9. 2017. Pravilni datum odločitve naj bi bil razviden z zadnje strani sodbe, tj. 30. 8. 2017. Da je bila odločitev sprejeta 30. 8. 2017, naj bi bilo razvidno tudi iz zapisnika seje senata, ki je odločal na prvi stopnji. Pritožnik navaja še, da je sodbo sodišča prve stopnje prejel 1. 9. 2017 (kot je razvidno iz prejemne štampiljke pooblaščenca pritožnika in kopije vročilnice, s katero mu je bila sodba vročena). Poleg tega naj bi pritožbo zoper navedeno odločitev vložil 12. 9. 2017. Da se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal 30. 8. 2017 in ne 30. 9. 2017, naj bi izhajalo tudi iz predložitvenega poročila sodišča prve stopnje Vrhovnemu sodišču. Ker naj bi Vrhovno sodišče napačno štelo, kdaj se je postopek pred sodiščem prve stopnje zaključil, naj bi pritožnika prikrajšalo za vsebinsko odločitev o reviziji in zato kršilo pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave.

3.Ustavno sodišče je s sklepom senata št. Up-83/19 z dne 10. 5. 2021 ustavno pritožbo sprejelo v obravnavo. V skladu s prvim odstavkom 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) je o sprejemu ustavne pritožbe v obravnavo obvestilo Vrhovno sodišče ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

B.

4.Ustava pravice do revizije kot izrednega pravnega sredstva proti drugostopenjski sodni odločbi ne zagotavlja.[1] Odločitvi zakonodajalca je prepuščeno, ali bo to pravno sredstvo dopustil ali ne in pod kakšnimi pogoji. Vendar pa tako Ustavno sodišče kot Evropsko sodišče za človekove pravice v svojih odločitvah pogosto poudarjata, da mora, če zakonodajalec neko pravno sredstvo dopusti, postopek s tem pravnim sredstvom ustrezati ustavnim zahtevam.[2] To pomeni, da morata tako zakonska ureditev kot ravnanje sodišča v revizijskem postopku zagotoviti spoštovanje ustavnih procesnih jamstev in med njimi tudi pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.[3]

5.Po ustaljeni ustavnosodni presoji iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave izhaja tudi zahteva po prepovedi sodniške samovolje. To ustavno procesno jamstvo je po ustaljeni ustavnosodni presoji kršeno, kadar je sodna odločba že na prvi pogled očitno napačna oziroma kadar ni oprta na razumne pravne razloge, zaradi česar je utemeljeno sklepanje, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev, ali kadar so argumenti sodišča že na prvi pogled tako nerazumni, da po nobeni od mogočih razlag zakona ne pridejo v poštev in je zato odločitev sodišča očitno napačna.[4] Iz ustavnosodne presoje sledi, da je odločitev sodišča, ki nasprotuje listinam oziroma podatkom v sodnem spisu, očitno napačna, kar utemelji samovoljnost odločitve.[5]

6.V obravnavani zadevi je Vrhovno sodišče sprejelo stališče, da je bila prvostopenjska sodba izdana po začetku uporabe ZPP-E, tj. po 14. 9. 2017. Na prvi strani sodbe sodišča prve stopnje je res navedeno, da je bila ta izdana 30. 9. 2017, vendar pa je na njeni zadnji strani naveden drug datum, tj. 30. 8. 2017. Na navedeno je pritožnik v reviziji izrecno opozoril Vrhovno sodišče. Pri tem je navedel še, da je sodbo prejel 1. 9. 2017 in da je zoper njo vložil pritožbo. To je sodišče prve stopnje prejelo 14. 9. 2017. Da je bila prvostopenjska sodba izdana 30. 8. 2017 in ne 30. 9. 2017, izhaja tudi iz zapisnika seje senata pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, ki je odločal na prvi stopnji. Enako izhaja iz predložitvenega poročila Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani z dne 14. 2. 2018 Vrhovnemu sodišču. Iz navedenega izhaja, da je bila prvostopenjska sodba izdana 30. 8. 2017, torej pred začetkom uporabe ZPP-E, in ne 30. 9. 2017, kot to zmotno meni Vrhovno sodišče. Stališče Vrhovnega sodišča o izdaji sodbe po začetku uporabe ZPP-E nasprotuje listinam oziroma podatkom v sodnem spisu. Zato je očitno napačno.

7.Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožniku kršilo pravico iz 22. člena Ustave. Ustavno sodišče je zato izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Odločbo je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez

Predsednik

[1]Tako že v odločbi Ustavnega sodišča št. Up-736/04 z dne 9. 11. 2006 (Uradni list RS, št. 127/06), 4. točka obrazložitve.

[2]Tako že v odločbi Ustavnega sodišča št. Up-2089/06, U-I-106/07 z dne 18. 10. 2007 (Uradni list RS, št. 102/07, in OdlUS XVI, 111), 11. točka obrazložitve.

[3]Tako že v odločbi Ustavnega sodišča št. Up-117/12 z dne 10. 10. 2013 (Uradni list RS, št. 91/13 in 93/13), 8. točka obrazložitve. Enako tudi A. Galič v: L. Šturm (ur.), Komentar Ustave Republike Slovenije, Dopolnitev – A, Fakulteta za državne in evropske študije, Ljubljana 2011, str. 300.

[4]Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. Up-1005/15 z dne 31. 5. 2018 (Uradni list RS, št. 48/18, in OdlUS XXIII, 24), 23. točka obrazložitve.

[5]Primerjaj odločbe Ustavnega sodišča št. Up-405/03 z dne 6. 10. 2005 (Uradni list RS, št. 93/05), 6. točka obrazložitve, št. Up-1262/05 z dne 14. 9. 2006 (Uradni list RS, št. 101/06), 5. točka obrazložitve, št. Up-747/09 z dne 30. 9. 2010 (Uradni list RS, št. 83/10), 4. točka obrazložitve, št. Up-370/17 z dne 12. 7. 2018, 9. točka obrazložitve, in št. Up-1061/17 z dne 16. 4. 2020 (OdlUS XXV, 36), 10. točka obrazložitve.