Jedro

Pravilnost izpolnjene vročilnice bi pritožnik lahko v konkretnem primeru najustrezneje dokazoval s predlogom za zaslišanjem vročevalca. Pritožbeno sodišče ne razpolaga s specialnim strokovnim znanjem za primerjavo in presojo identitete podpisov, vendar že laična primerjava podpisa vročevalca in podpisa prejemnika na sporni vročilnici s podpisi na vročilnicah na listovni št. 10 (vročitev sklepa o izvršbi tožencu dne 6. 12. 2013) ter na listovni številki 24 (vročitev sklepa z dne 13. 1. 2014 tožencu 16. 1. 2014) izhaja, da je šlo v vseh treh primerih za podpis istega vročevalca in za enak podpis priimka na vročilnicah (zapisan s pisano pisavo).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 192229/2013 z dne 3. 12. 2013, v 1. in 3. odstavku izreka pustilo v veljavi (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni povrniti pravdne stroške v višini 190,93 EUR, po poteku roka za plačilo pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od dneva zamude do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavljala je pritožbeni razlog absolutne bistvene kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrdi. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni pravno upošteven pritožbeni razlog, zato pritožbeno sodišče ni presojalo navedb v pritožbi, da je tožena stranka material, ki ga je kupila pri tožeči stranki v letu 2013, v celoti plačala. Pritožbeno sodišče je vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.

6. Presojalo pa je pritožbene trditve, ki merijo na očitek bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožnik je navajal, da je ob prejemu sodbe pregledal dokumentacijo, vezano na predmetno zadevo in pri tem ugotovil, da dopolnitve tožbe tožeče stranke niso imeli v arhivu. Ob vpogledu v spis 22. 5. 2015 je šele iz vročilnice ugotovil, da je bila vloga tožeče stranke vročena toženi stranki 17. 4. 2015. Ker pa mu to sodno pisanje dejansko ni bilo vročeno in zato nanj ni odgovoril, očita sodišču prve stopnje, da mu zaradi opustitve vročitve pripravljalne vloge tožeče stranke z dne 3. 4. 2015, ni bila dana možnost obravnave pred sodiščem.

7. Po tretjem odstavku 139. člena ZPP se subjektu vpisa v register pisanja vročajo na naslovu, ki je vpisan v register. Vroča se jim tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu (133. člen ZPP).

8. V obravnavanem primeru iz vročilnice, ki dokazuje vročitev pripravljalne vloge tožeče stranke red. št. 8 s prilogami, poziv, da odgovori na vlogo in povabilo k mediaciji tožencu izhaja, da mu je bila pošiljka dne 17. 4. 2014 vročena na njegov naslov vpisan v register. Na hrbtni strani je podpis prejemnika in podpis vročevalca ter pečat pošte. Skladno s prej citiranimi določbami ZPP je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je toženec prejel poziv sodišča in da na pripravljalno vlogo tožeče stranke v roku ni odgovoril. 9. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (1. odstavek 224. člena ZPP). Ta dokaz je sicer mogoče izpodbiti, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost (4. odstavek 224. člena ZPP). Na tožencu je bilo breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice. Tega bremena pa po oceni pritožbenega sodišča ni zmogel. 10. V pritožbi je trdil, da je v družbi edini delavec s priimkom K. zakoniti zastopnik D. K. Ker je podpisan na vročilnici K. z drugačno pisavo od pisave, s katero se sam podpisuje, je trdil, da je pismo prevzel nekdo drug in ne on. Zaradi primerjave podpisov se je skliceval na svoj podpis na dokumentu, ki ga je podpisal 22. 5. 2015 na sodišču, prav tako pa je predlagal še pridobitev mnenja sodno zapriseženega grafologa. Trdil je, da je bil sam 17. 4. 2014 cel dan na službeni poti v ... v družbi ... in to dokazoval z nalogom za službeno potovanje.

11. Pravilnost izpolnjene vročilnice bi pritožnik lahko v konkretnem primeru najustrezneje dokazoval s predlogom za zaslišanje vročevalca. Pritožbeno sodišče ne razpolaga s specialnim strokovnim znanjem za primerjavo in presojo identitete podpisov, vendar že laična primerjava podpisa vročevalca in podpisa prejemnika na sporni vročilnici s podpisi na vročilnicah na listovni št. 10 (vročitev sklepa o izvršbi tožencu dne 6. 12. 2013) ter na listovni številki 24 (vročitev sklepa z dne 13. 1. 2014 tožencu 16. 1. 2014) izhaja, da je šlo v vseh treh primerih za podpis istega vročevalca in za enak podpis priimka K. na vročilnicah (zapisan s pisano pisavo). Vročevalec je tisti, ki bi lahko izpovedal o tem, ali je navedena sodna pisanja vročil D. K. oziroma, katera druga oseba se podpisuje s tem priimkom in za družbo prevzema pošto. Sicer pa tudi pritožnik ni podal nobenih trditev o tem, da sodna pisanja na listovni številki 10 in 24 ni prevzel D. K. oziroma kdo drug jih je prevzel, če ne on, saj je na vročilnicah na enak način zapisan priimek K. Ne trdi pa, da ta pisanja tožencu niso bila vročena. Zato je imel možnost najprej sam preveriti, katera oseba, ki za družbo sprejema sodna pisanja, se podpisuje s priimkom K. in to tudi zatrjevati, pa tega v pritožbi ni trdil. Ni tudi navedel imen priimkov oseb, ki so bile prisotne 17. 4. 2015 v prostorih dolžnika na poslovnem naslovu ..., niti ne, da tega dne ni bilo nikogar, zato je nepomembno za odločitev, da je bil D. K. 17. 4. 2015 cel dan odsoten. S trditvami, s katerimi je poskušal izpodbiti pravilnost podatkov iz vročilnice, ni uspel prepričati sodišča druge stopnje. Očitek o kršitvi postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP zato ni utemeljen.

12. S tem pa se izkaže, da uveljavljani pritožbeni razlog ni podan, kot tudi ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), zato je bilo treba pritožbo tožene stranke zavrniti in izpodbijano sodbo v skladu s 353. členom ZPP potrditi.

13. Tožena stranka pritožbenih stroškov ni priglasila, tožeča stranka pa sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča, zaradi česar ti stroški niso bili potrebni za postopek (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

14. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) odločala sodnica posameznica, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.