Jedro

Inšpekcijski ukrep, s katerim urbanistični inšpektor naloži investitorju ustavitev gradnje do pridobitve lokacijskega dovoljenja je utemeljen tudi v primeru, če je investitor še pred inšpekcijskim ukrepom zaprosil za lokacijsko dovoljenje. Predpogoj pa je, da je vložil pravilno in popolno vlogo za izdajo lokacijskega dovoljenja in to za objekt, na katerega se nanaša sporni ukrep. Zato ga ne morejo zadeti posledice, ki sicer zadenejo investitorja, ki v predpisanem roku ne zaprosi za lokacijsko dovoljenje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo urbanistične inšpekcije občin z dne 10.8.1992, s katero je ta inšpekcijski organ odločil, da morata tožnika takoj po prejemu odločbe ustaviti nadzidavo objekta tlorisne izmere 8,50 x 5,30 m, ki ga gradita nad obstoječim pritličnim objektom - garažo, stoječo na parceli št. 3104/2. Z navedeno odločbo je tudi odločeno, da morata tožnika v roku enega meseca po prejemu odločbe zaprositi za lokacijsko dovoljenje. Tožena stranka se v obrazložitvi izpodbijane odločbe sklicuje na določbo 1. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ter navaja, da tožnika za nadzidavo objekta nimata lokacijskega dovoljenja, zato je urbanistični inšpektor utemeljeno odredil ustavitev gradnje do pridobitve lokacijskega dovoljenja. V zvezi s tožbenimi ugovori, da bi moral urbanistični inšpektor zadevo obravnavati skupaj z gradnjo njunih sosedov, tožena stranka navaja, da gradnja sosedov ni stvar tega postopka.

Tožnika s tožbo izpodbijata navedeno odločbo in navajata, da je odločitev tožene stranke preuranjena. Že 27.7.1992 sta namreč vložila zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja. Postopek za izdajo lokacijskega dovoljenja je torej v teku, zato je odločba tožene stranke nezakonita. Tožnika še navajata, da prvostopni organ gradnjo soseda obravnava drugače. Predlagata razveljavitev izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba temelji na določbi 1. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90 - ZUN), po kateri organ urbanistične inšpekcije, če ugotovi, da investitor gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, odredi ustavitev gradnje, dokler investitor ne pridobi lokacijskega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del. Če torej urbanistični inšpektor tako dejansko stanje ugotovi, ravna pravilno in zakonito, če investitorju naloži, da gradnjo ustavi. Da dejansko stanje za uporabo spornega inšpekcijskega ukrepa v tem primeru obstoji, izhaja iz podatkov spisa. Tožnika v tožbi gradnje spornega objekta ne zanikata, iz njunih tožbenih navedb tudi izhaja, da jima lokacijsko dovoljenje za gradnjo spornega objekta ni bilo izdano. V tožbi namreč navajata, da je postopek za izdajo lokacijskega dovoljenja v teku. Dejansko stanje za uporabo inšpekcijskega ukrepa po določbi 1. odstavka 74. člena navedenega zakona torej niti ni sporno. Tožnika se motita, ko menita, da je obravnavani inšpekcijski ukrep nezakonit zato, ker sta že pred spornim ukrepom vložila zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja. Seveda pa tožnikov, kolikor sta vložila pravilno in popolno vlogo za izdajo lokacijskega dovoljenja za objekt, na katerega se sporni ukrep nanaša, ne morejo zadeti posledice, ki sicer zadenejo investitorja, ki po izdaji odločbe o ustavitvi gradnje v predpisanem roku ne zaprosi za izdajo lokacijskega dovoljenja. Gradnja soseda ni stvar tega postopka, kar je tožnikoma pravilno pojasnila že tožena stranka. Ker je glede na navedeno izpodbijana odločba zakonita, tožba pa neutemeljena, je moralo sodišče tožbo zavrniti na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).