Jedro

Procesna predpostavka za vložitev tožbe zaradi molka prvostopenjskega organa ni podana. Tožeča stranka pred vložitvijo tožbe zaradi molka organa od toženih strank ni zahtevala odločitve o vlogi v sedmih dneh od prejetja zahteve. Tako ni mogoče govoriti o molku organa, zato je tožba preuranjena.

Izrek

Tožba se zavrže. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je dne 3. 1. 2011 vložila tožbo zaradi molka Ministrstva za okolje in prostor in Vlade Republike Slovenije, ki nista odločila o njeni vlogi z dne 26. 4. 2004. Vlogo je tožeča stranka vložila na podlagi 199. člena Zakona o vodah (ZV-1), po kateri mora pravna ali fizična oseba, ki rabi vodno ali morsko dobro ali odvzema naplavine, pa je za takšno rabo predpisana pridobitev vodnega dovoljenja ali koncesije, in teh aktov nima, v dveh letih od uveljavitve tega zakona vložiti vlogo za izdajo vodnega dovoljenja ali koncesije skladno z določbami tega zakona (prvi odstavek). Po določbi četrtega odstavka istega člena ministrstvo izda vodno dovoljenje, vlada pa podeli koncesijo brez javnega razpisa skladno z določbami tega zakona. Tožeča stranka je v tožbi zaradi molka še poudarila, da vztraja, da ji tožena stranka odločbo o imetništvu vodne pravice mora podeliti, saj je tožena stranka do podelitve vodne pravice na akumulaciji Pernica upravičena v skladu s prehodnim režimom ZV-1 (členi 193 in naslednji). Sodišču je predlagala, da ugotovi, da je tožeča stranka pridobila upravičenje za izdajo vodnega dovoljenja in za podelitev koncesije za rabo vodne površine akumulacijskega jezera A. 1 (na parc. št. 384/1 in 384/2, k.o. ...) in A. 2 (na parc. št. 328, k.o. ... in parc. št. 118, k.o. ...), za gojenje morskih organizmov in gojenje sladkovodnih organizmov v stoječih vodah s površino vode večje od 0,5 m2, v skladu s pravili ZV-1, da mora prvotožena stranka ministrstvu za okolje tožeči stranki izdati vodno dovoljenje za rabo zgoraj navedenih vodnih površin v roku 15 dni od izdaje sodbe sodišča, drugotožena stranka Vlada Republike Slovenije pa je dolžna tožeči stranki brez javnega razpisa podeliti koncesijo za rabo zgoraj navedene vodne površine, prav tako v 15 dneh po izdaji sodbe sodišča prve stopnje ter da sodišče toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

2. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

3. Določba 28. člena ZUS-1 določa procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka upravnega organa. Po drugem odstavku 28. člena ZUS-1 sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena, če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem z zakonom določenem času ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh. Po tem odstavku sme ravnati tožnik tudi, če organ prve stopnje ne izda odločbe zoper katero ni pritožbe ter v primeru, če organ v treh letih od začetka postopka ni izdal dokončnega upravnega akta, ne glede na to ali so v tem postopku že bila uporabljena redna ali izredna pravna sredstva, razen če je postopek ustavljen (tretji odstavek 28. člena ZUS-1).

4. Iz listin, ki jih tožbi prilaga tožeča stranka je razvidno, da je dne 11. 2. 2005 Ministrstvu za okolje in prostor poslala urgenco za izdajo vodnega dovoljenja ali koncesije, v kateri je navedla, da od vložitve vlog za izdajo vodnega dovoljenja ali koncesije preteklo že več let, zato opozarja na prvi odstavek 222. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po katerem mora pristojni organ izdati odločbo in jo vročiti stranki najpozneje v dveh mesecih. Dne 11. 10. 2006 pa je tožeča stranka ministrstvu za okolje in prostor poslala opomin pred tožbo, ki ga je naslovila na ministra in se pri tem sklicevala na zapisnik sestanka z dne 16. 9. 2005, v katerem je zahtevala, da se koncesija podeli nemudoma.

5. Sodišče po povedanem ugotavlja, da procesna predpostavka za vložitev tožbe zaradi molka prvostopnega organa ni podana (tretji odstavek 28. člena ZUS-1). Tožeča stranka pred vložitvijo tožbe zaradi molka organa od toženih strank ni zahtevala odločitev o vlogi v sedmih dneh od prejetja zahteve (drugi odstavek 28. člena ZUS-1). Tako ni mogoče govoriti o molku organa po določbi 28. člena ZUS-1, zato je tožba preuranjena in jo je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

6. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. členu ZUS-1.