Jedro

Odločba o uvedbi postopka razlastitve ne predstavlja akta, katerega izvrševanje oziroma izvršitev bi bilo mogoče zadržati. Ta odločba je po svoji naravi ugotovitvena odločba, ki je ni mogoče izvršiti po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku. Prav tako ni mogoče začasno zadržati nastopa v tej odločbi določenih pravnih posledic (vpis v zemljiško knjigo in prepoved prometa), saj te niso posledica izvršitve odločbe ampak nastopijo po samem zakonu z vročitvijo prvostopenjske odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka strankam (drugi oziroma tretji odstavek 100. člena ZUreP-1). Na podlagi te odločbe upravni organ nadaljuje upravni postopek in v drugi fazi postopka s samostojno odločbo odloči o sami razlastitvi. Z začasno odredbo pa tudi ni mogoče zahtevati prepovedi nadaljevanja postopka in s tem izvajanja samega upravnega postopka razlastitve, saj gre za izvajanje pristojnosti upravnega organa, v katero sodišče na zahtevani način ne more posegati.

Izrek

I. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške predlagane začasne odredbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Nova Gorica, št. 352-5/2017/16 z dne 16. 2. 2018. S to odločbo je prvostopenjski upravni organ na podlagi določb Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1) odločil, da se uvede postopek razlastitve nepremičnine s parc. št. 1111 k. o. ..., v lasti tožnika (1. točka izreka), ugotovil, da je javna korist za razlastitev izkazana (2. točka izreka), odločil, da se začetek razlastitvenega postopka zaznamuje v zemljiški knjigi in da do končanja razlastitvenega postopka ni dopusten promet z nepremičnino iz 1. točke izreka ali njeno bistveno spreminjanje, razen prodaja razlastitvenemu upravičencu oziroma tretji osebi, če se razlastitveni upravičenec strinja (3. in 4. točka izreka). Pritožbo tožnika zoper prvostopenjski akt je pritožbeni organ zavrnil z odločbo št. 35020-12/2018-2 z dne 23. 8. 2018. 2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije. Vrhovno sodišče je s sklepom X DoR 283/2020-3 z dne 24. 3. 2021 revizijo dopustilo glede vprašanja, ali se lahko v postopku ugotavljanja javnega interesa za razlastitev že ugotavlja tudi izpolnjevanje ostalih pogojev iz tretjega odstavka 92. člena ZUreP-1? V tem okviru je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo in zahtevo za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1. 3. V zahtevi za izdajo začasne odredbe predlaga, naj sodišče do ponovne odločitve Upravnega sodišča o tožbi odloži izvršitev izpodbijanega upravnega akta. Z njegovo izvršitvijo mu bo namreč nastala težko popravljiva škoda, saj tudi v primeru uspeha z revizijo in tožbo ne bo imel možnosti učinkovitega sodnega varstva. Navaja, da je Upravna enota nadaljevala postopek razlastitve in 10. 3. 2021 izdala odločbo, s katero je njegovo nepremičnino razlastila. Razlastitvena upravičenka, Občina A., mu je 13. 4. 2021 že poslala dopis in ga pozvala naj ji nepremičnino izroči v posest. Zoper odločbo o razlastitvi bo izkoristil vsa pravna sredstva, ker pa je bila ta izdana po nujnem postopku, se lahko izvrši pred pravnomočnostjo (104. člena ZUreP-1). Občina bo v nekaj dneh prevzela razlaščeno nepremičnino in začela z širjenjem pokopališča. Izvajati bodo začeli pokope in raztrose posmrtnih ostankov. Ob kasnejši odpravi odločbe bo sanacija zemljišča dolgotrajna in otežena, saj bodo potrebna posebna dovoljenja za prekop umrlih, oziroma v primeru raztrosa pepela praktično nemogoča. Navaja tudi, da predlagano zadržanje ne bo imelo hujših posledic za javno korist, saj je občina že začela z širjenjem pokopališča na ostale nepremičnine. Zahteva povračilo stroškov predlagane začasne odredbe.

4. Tožena stranka na zahtevo ni odgovorila. Stranka z interesom Občina A. je poslala odgovor na zahtevo, vendar je odgovor vložil in podpisal župan, ki ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit (drugi odstavek 22. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Vrhovno sodišče zato odgovora ni upoštevalo.

5. Zahteva za izdajo začasne odredbe ni utemeljena.

6. Na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1 lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1, in sicer, če bi se mu z izvršitvijo akta prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi in koristi nasprotnih strank.

7. V postopku revizije je mogoče pravne učinke pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje, ki za realizacijo ne potrebuje izvršitve (kot je to v obravnavanem primeru), preprečiti z izdajo ureditvene začasne odredbe. Med te sodna praksa uvršča tudi ureditev spornega pravnega razmerja z zadržanjem izvršitve upravnega akta, ki je predmet upravnega spora.1 Prav to s predlogom, da se zadrži izvršitev odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka, predlaga tudi revident. 8. Odločba o uvedbi postopka razlastitve pa ne predstavlja akta, katerega izvrševanje oziroma izvršitev bi bilo mogoče zadržati. Ta odločba je po svoji naravi ugotovitvena odločba, ki je ni mogoče izvršiti po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku. Prav tako ni mogoče začasno zadržati nastopa v tej odločbi določenih pravnih posledic (vpis v zemljiško knjigo in prepoved prometa), saj te niso posledica izvršitve odločbe ampak nastopijo po samem zakonu z vročitvijo prvostopenjske odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka strankam (drugi oziroma tretji odstavek 100. člena ZUreP-1). Na podlagi te odločbe upravni organ nadaljuje upravni postopek in v drugi fazi postopka s samostojno odločbo odloči o sami razlastitvi. Z začasno odredbo pa tudi ni mogoče zahtevati prepovedi nadaljevanja postopka in s tem izvajanja samega upravnega postopka razlastitve, saj gre za izvajanje pristojnosti upravnega organa, v katero sodišče na zahtevani način ne more posegati.2

9. Iz revidentovih navedb v predlogu izhaja, da želi doseči zadržanje same razlastitve, to je nadaljevanja razlastitvenega postopka in izdajo odločbe o razlastitvi. Tudi posledice, ki jih navaja (razširitev pokopališča, pokop in raztros pepela umrlih), so posledice razlastitve, ne pa v tem sporu izpodbijanega akta (odločbe o uvedbi razlastitve). Z njim je bilo odločeno le o tem, da je javna korist za razlastitev izkazana in je podlaga za nadaljevanje razlastitvenega postopka, katerega pravne posledice bodo nastopile s končno odločitvijo upravnega organa. Revident navaja, da je pristojni upravni organ odločbo o razlastitvi že izdal. Pa tudi, če ta še ne bi bila izdana, revident z zahtevo, da se zadrži njena izdaja in s tem razlastitev, ne bi mogel uspeti. Z začasno odredbo namreč ni mogoče zadržati vodenja upravnega postopka.

10. V zahtevi za izdajo začasne odredbe revident tudi izpostavlja, da je že od vpisa zaznambe razlastitvenega postopka njegova nepremičnina manj vredna. Če želi s to navedbo doseči zadržanje izpodbijanega akta v delu, kjer ta določa vpis v zemljiško knjigo, pa kot že pojasnjeno v 8. točki te obrazložitve, ta pravna posledica nastopi po samem zakonu z vročitvijo odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka strankam (drugi odstavek 100. člena ZUreP-1)3 in ne kot posledica izvršitve odločbe, zato je ni mogoče zadržati.4

11. Revident v zahtevi sicer izrecno navaja, da zahteva zadržanje odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka (odločbe št. 352-5/2017/16 z dne 16. 2. 2018), v obrazložitvi pa podaja navedbe, iz katerih je mogoče sklepati, da se zadržanje nanaša (tudi) na že izdano odločbo o razlastitvi, zato Vrhovno sodišče še pripominja, da je z začasno odredbo mogoče zadržati le izpodbijani akt oziroma urediti le tisto razmerje, ki je predmet konkretnega spora (32. člen ZUS-1). Tako ni mogoče izdati začasne odredbe glede akta, ki se s tožbo ne izpodbija, prav tako pa tudi ne v obsegu ureditve spornega razmerja, ki presega predmet spora. V zvezi s tem je treba revidentu še pojasniti, da imajo stranke postopka zoper odločbo o razlastitvi samostojna pravna sredstva (prav tako tudi možnost predlagati izdajo začasne odredbe), tako v upravnem postopku kot v upravnem sporu in s tem tudi zagotovljeno učinkovito sodno varstvo.

12. Ker torej revident predlaga začasno ureditev spornega razmerja z zadržanjem izvršitve odločbe o uvedbi postopka razlastitve, izvrševanja oziroma izvršitve te odločbe pa ni mogoče začasno zadržati po 32. členu ZUS-1, pogoji za izdajo začasne odredbe po 84. členu ZUS-1 niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče zahtevo za njeno izdajo zavrnilo. Ker je zahtevo zavrnilo že iz tega razloga, se do revidentovih navedb glede težko popravljive škode in javnega interesa, ni posebej opredeljevalo.

13. Revident s svojim predlogom ni uspel, zato sam nosi svoje stroške predlagane začasne odredbe (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Prim. sklep Vrhovnega sodišča v zadevah X Ips 70/2016 z dne 23. 3. 2016, X Ips 7/2018 z dne 18. 4. 2018 in X Ips 16/2018 z dne 4. 7. 2018. 2 O vsem tem Vrhovno sodišče že v sklepu I Up 194/2017 z dne 6. 9. 2017. 3 Ta določa, da se začetek razlastitvenega postopka zaznamuje v zemljiški knjigi na podlagi odločbe o začetku razlastitvenega postopka, ki jo upravni organ po uradni dolžnosti pošlje zemljiški knjigi. 4 Tako Vrhovno sodišče tudi v zadevah I Up 40/2013, I Up 486/2008, I Up 176/2007 in I Up 109/2007.