Jedro

V obravnavanem primeru gre za spor o dejstvu, ker med dedičema obstaja spor o obstoju ali neobstoju pravno odločilnega dejstva iz življenjskega dogodka, ki predstavlja konkretni dejanski stan, konkretno ali je zapustnik oporoko zavrgel in jo preklical.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek ponovno prekinilo ter dediča A. A. (v nadaljevanju: dedič) napotilo na pravdo proti sodedinji B. A. (v nadaljevanju: dedinja) z zahtevkom, da je zapustnikova oporoka z dne 3. 5. 2022 neveljavna, ker je bila preklicana. Naložilo mu je, da je tožbo dolžan vložiti v roku 30 dni po pravnomočnosti, če pritožba ne bo vložena, v primeru vložene pritožbe pa v 30 dneh po prejemu sklepa višjega sodišča.

2.Zoper sklep sta se pritožila oba dediča.

3.Dedič A. A. se pritožuje iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v II. točki spremeni tako, da se na pravdo v roku 30 dni napoti sodedinjo B. A. z zahtevkom, da zapustnikova oporoka z dne 3. 5. 2022 ni bila veljavno preklicana oziroma da se izpodbijan sklep v celoti razveljavi ter se vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in novo odločanje. Trdi, da je njegov pravni interes močnejši in da bi veljavnost predmetnega zapisa oziroma odsotnost preklica predmetne izjave morala v pravdi uveljavljati dedinja.

4.Na pritožbo je odgovorila dedinja in predlaga, da se jo zavrne.

5.Dedinja B. A. v laični pritožbi sklep izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da se ga razveljavi. Trdi, da gre za trditev dediča, o kateri je višje sodišče de facto že odločalo v okviru presoje, kdo izmed dedičev bi moral biti napoten na pravdo glede vprašanja, ali je očetov zapis z dne 3. 5. 2022 oporoka. Meni, da izpodbijani sklep sloni na ponovitvi ene izmed že izpostavljenih okoliščin, za katere dedič trdi, da vplivajo na priznanje očetovega zapisa z dne 3. 5. 2022 kot lastnoročne oporoke. Pritožnica izpostavlja sodno prakso, konkretno se sklicuje na sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 300/2022 in I Cp 814/2022 in zaključuje, da gre zgolj za neutemeljen zastoj v postopku.

6.Na pritožbo je odgovoril sodedič in predlagal, da se jo zavrne.

7.Pritožbi nista utemeljeni.

8.V obravnavanem primeru ni sporno vprašanje, kakšna je vsebina pravne norme ali katero pravno normo je treba uporabiti in je zato zmotno prepričanje dediča, ki ga izraža v odgovoru na pritožbo dedinje, da gre za pravno vprašanje. Za pravno vprašanje gre, če se pojavi spor o vsebini pravne norme, o pravni kvalifikaciji (subsumpciji) življenjskega dogodka pod ustrezno pravno normo (kadar stranke isti konkretni dejanski stan subsumirajo pod različne pravne norme) in o pravni posledici pravne norme.1 V obravnavanem primeru gre za spor o dejstvu, ker med dedičema obstaja spor o obstoju ali neobstoju pravno odločilnega dejstva iz življenjskega dogodka, ki predstavlja konkretni dejanski stan2, konkretno ali je zapustnik oporoko zavrgel in jo preklical.

9.Če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine, zlasti veljavnost ali vsebina oporoke ali razmerje med dedičem in zapustnikom, ki je podlaga za dedovanje po zakonu (1. točka drugega odstavka 210. člena ZD3), zapuščinsko sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo (prvi odstavek 210. člena ZD).

10.Ob prvi prekinitvi zapuščinskega postopka je bil spor med dedičema o tem, ali zapis z dne 3. 5. 2022 predstavlja oporoko njunega očeta. Na pravdo napoteni dedič tožbe, da sporni zapis ne predstavlja oporoke, ni vložil in se zato šteje, da to dejstvo med dedičema ni več sporno. V nadaljevanju je nato zapuščinsko sodišče kot sporno obravnavalo dejstvo, ali je oporočitelj to oporoko preklical. Gre torej za drugo sporno dejstvo in ne za dodajanje razlogov k istemu spornemu dejstvu, kot v pritožbi zmotno meni dedinja. Res je, da napotena stranka ni vezana na napotitveni sklep, vendar pa ob prvi napotitvi zapuščinsko sodišče med dedičema kot sporno ni razčiščevalo dejstva preklica oporoke in zato to (sporno) dejstvo ni bilo izčrpano s prvo napotitvijo.

11.Na pot pravde mora sodišče napotiti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (213. člen ZD). Meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, zakon ne predpisuje, zato sodišče to presodi glede na okoliščine konkretnega primera, upoštevajoč trditve in dokaze strank, na katere opirajo svoje zahtevke. Dedič trdi, da je zapustnik oporoko z dne 3. 6. 2024 zavrgel z namenom uničiti dokaze o poskusu samomora, dediči pa so vse to shranili za morebitne zdravstvene potrebe zapustnika. Na voljo zapustnika, da prekliče to oporoko, pa je treba sklepati tudi zato, ker naj bi dediču izročil dogovor o premoženju A. z dne 4. 1. 1992 (in aneks k dogovoru z dne 29. 1. 1994), da se ga realizira (po smrti obeh zapustnikov).

12.Napačno je prikazovanje dediča v pritožbi, da sodišče "poslovilno pismo" šteje za oporoko. Njegova pojasnila, zakaj tožbe, da zapis ni oporoka ni vložil, niso relevantna, pa tudi utemeljena niso. Trditev, da dedinja ni prerekala njegove trditve, da je oče zveščič z oporoko zavrgel, ne drži. Nestrinjanje s temi trditvami je dedinja izrazila v vlogi z dne 9. 9. 2025 in v njej še opozorila, da je to prerekala tudi v vlogi z dne 10. 12. 2024. Ponovno pa je tudi na naroku 18. 9. 2025 navedla, da ji ni znano, da bi oče zvežčič odvrgel v zabojnik. Netočno je tudi pritožbeno prikazovanje dediča, da je dedinja na naroku 3. 6. 2024 potrdila, da po obeh zapustnikih oporoke ni. To iz zapisnika naroka ne izhaja, obravnavala se je tudi le zapuščina po zapustnici C. A., na osnovi predloga dedičev, da se oba zapuščinska postopka združita (po zapustnici C. A. in po zapustniku D. A.), pa na to tudi ni mogoče sklepati.

13.Da se oporoko lahko prekliče, mora ta najprej obstajati. Ker dedič po napotitvenem sklepu sodišča tožbe, da zapis ni oporoka ni vložil, se šteje, da to med dedičema ni več sporno. Sporno torej ni, da je listina z dne 3. 5. 2022 oporoka zapustnika D. A. Listina je v spisu. Listina je bila kot oporoka tudi razglašena. Zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravica dediča, ki trdi, da je oporoka preklicana, glede na okoliščine, ki jih v zvezi s tem navaja, manj verjetna. Dedič pri tem neutemeljeno prikazuje preklic oporoke z dne 3. 5. 2022 kot dejstvo in zmotno meni, da mora dedinja dokazovati, da ta oporoka ni bila veljavno preklicana.

14.Zaradi navedenega in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), je pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

-------------------------------

1Primerjaj: Anton Bizjak, Napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku, Pravna praksa, številka 19/96.

2Kaj, kdaj in kako se je nekaj zgodilo v življenju.

3Zakon o dedovanju.