Jedro

Dokler obstaja izvršilni naslov je sodišče nanj vezano.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi, opr. št. I 99/08815 z dne 19.7.1999 delno ugodilo in izvršbo ustavilo: - glede izterjave izvršljive preživninske terjatve nad zneskom 192.125,10 SIT za čas od 27.5.1999 do plačila. V tem obsegu je sodišče sklep o izvršbi razveljavilo, prav tako pa tudi opravljena izvršilna dejanja. Sodišče je obenem delno ugodilo ugovoru dolžnika tudi glede zavarovanja zahtevka, da se plačuje preživnina za čas od 1.6.1999 do 30.6.1999 v znesku 35.000,00 SIT ter tudi v tem delu razveljavilo sklep o izvršbi ter opravljena izvršilna dejanja. V preostalem delu je ugovor dolžnika zavrnilo.

Zoper zavrnilni del se pritožuje dolžnik. V laični vlogi, ki jo je naslovil kot "Prošnja za pojasnilo o vaši obrazložitvi na sklep izvršilnega oddelka z dne 26.1.2000" podaja navedbe v zvezi s posameznimi deli obrazložitve sodišča prve stopnje. Tako v zvezi s svojim finančnim stanjem navaja, da je ob delitvi premoženja prešel v roke bivše soproge celo del premoženja njegove matere. Poleg tega pa je za študij obeh otrok prispeval mnogo. Ob citatu sklepa "ker pa dolžnik tudi bratu upnika ne plačuje oziroma samo občasno plača nekaj preživnine, itd..." se pritožnik sprašuje, če mati otrok ne zavaja sodišča, v nameri skrhati odnose med očetom in mlajšim sinom ter navaja, da zanj plačuje mesečno cca 400 do 450 DEM, kot je tudi določeno s sodno odločbo. Ob citatu obrazložitve" ... saj mati ne zmore in tudi ni dolžna sama preživljati dveh sinov" se pritožnik sprašuje, kako to, da so bili potemtakem otroci dodeljeni njej. Naposled pa se pritožnik ustavlja še pri delu obrazložitve "Nadalje sodišče dolžniku pojasnjuje, da njegova preživninska obveznost do upnika obstaja, ne glede na to ali se upnik redno šola ali ne." ter sprašuje, v katerem določilu zakona je najti takšno pravilo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da nima pomislekov v odločitev prvega sodišča. Le-to je ugovoru dolžnika delno ugodilo v skladu z dokazili, ki jih je predložil sam dolžnik. Dolžnik je resda predložil več fotokopij položnic, ki naj bi dokazovale, da je terjatev prenehala, vendar pa se del teh nanaša na preživninske obroke, ki s predlogom za izvršbo sploh niso bili zajeti oziroma jih je upnik pri sestavi predloga izrecno upošteval. Sicer pa se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na razloge prvega sodišča, da bi ne prišlo do nepotrebnega ponavljanja. Pritožniku je potrebno pojasniti, da tudi v pritožbi, ki je predmet tega pritožbenega postopka, ne navaja takšnih dejstev, ki bi preprečevala izvršbo, niti ne zatrjuje nobenih kršitev postopka na prvi stopnji. Pritožbeno sodišče ob tem še dodaja, da prvo sodišče ni zagrešilo nobenih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti.

Glede na vsebino pritožbenih navedb pa pritožbeno sodišče odgovarja naslednje: Citati, ki jih povzema pritožnik iz izpodbijanega sklepa se vsi razen zadnjega zgolj del upnikovega odgovora na ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje povzelo v sklepu. Le-ti so za izvršbo nepomembni, jih je pa sodišče povzelo zato, ker gre za navedbe ene izmed strank v postopku. To seveda ne pomeni, da le-te predstavljajo dejanske ugotovitve ali pravno naziranje prvega sodišča, ravno nasprotno - prvo sodišče je svoje dejanske ugotovitve in pravne razloge navedlo v izpodbijanem sklepu kasneje in v ničemer niso identične citiranim izvlečkom. Glede zadnje navedbe, ki se nanaša na pojasnilo, češ, da preživninska obveznost upnika obstaja, ne glede na to, ali se upnik redno šola ali ne, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje naslednje: Predmet te izvršbe so preživninske terjatve. Podlaga za izvršbo je izvršilni naslov, v tem primeru sodba. Prvo sodišče je zato upniku želelo pojasniti, da je dovoljenost izvršbe odvisna izključno od obstoja in veljavnosti izvršilnega naslova. Dokler obveznost iz le-tega obstaja, se sodišče v izvršilnem postopku ne ukvarja z dejstvi, ki bi morda lahko privedla do drugačne sodbe ali ki bi utemeljevala ukinitev preživninske obveznosti. Narava in namen izvršilnega postopka je namreč v tem, da se kar najučinkoviteje in najhitreje izterjajo tiste obveznosti, ki jih je nekdo dolžan poravnati na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova. Vse ostalo je predmet drugih postopkov, sicer bi izvršba v nobenem primeru ne mogla biti učinkovita. Takšna formalnost se zdi morda kdaj kruta, a je v izvršilnem postopku edino možna. Ob tem je potrebno dodati le še to, da nikakor ni nepomembno, ali se preživninski upravičenec redno šola ali ne, vendar pa je to dejstvo relevatno zgolj v postopku za ukinitev preživnine. Dokler pa obstaja izvršilni naslov, je sodišče nanj vezano.

Ker je pritožba neutemeljena ter prvo sodišče ni zagrešilo nobenih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 380. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77, ki ga je bilo upoštevaje določbe 498. člena sedaj veljavnega ZPP še potrebno uporabiti v tej zadevi).