Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSRS Sodba I Up 11/2026

ECLI:SI:VSRS:2026:I.UP.11.2026 Upravni oddelek

mednarodna zaščita očitno neutemeljena prošnja varna izvorna država subjekt preganjanja ali resne škode nedržavni subjekt preganjanja
Vrhovno sodišče
30. marec 2026
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tveganje, da bo prosilec v primeru vrnitve v izvorno državo izpostavljen nehumanemu ali ponižujočemu ravnanju, mora izhajati iz dejavnikov na strani države ali drugih subjektov, pred katerimi država prosilca noče ali ne more zaščititi.

Pojem nedržavnih subjektov lahko zajema družinske člane, vendar pa slednji ne morejo biti subjekti preganjanja ali resne škode, če ni mogoče dokazati, da država oziroma politične stranke ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, prosilcu niso sposobne ali nočejo nuditi zaščite pred njimi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) zavrnilo tožbo zoper odločbo, št. 2142-1824/2024/27 (1222-15) z dne 21. 10. 2025, s katero je Ministrstvo za notranje zadeve zavrnilo tožnikovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite kot očitno neutemeljeno in odločilo tudi o posledicah te odločitve.

2.V obrazložitvi je pritrdilo ugotovitvam toženke, da je tožnik v postopku navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite ter da prihaja iz varne izvorne države.

3.Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper izpodbijano sodbo vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje. Navaja, da je Upravno sodišče napačno ocenilo njegove izjave glede nevarnosti, ki mu grozi ob vrnitvi v Alžirijo in napačno uporabilo pravni standard varne izvorne države. Poudarja, da samo dejstvo, da je Alžirija uvrščena med varne izvorne države še ne pomeni, da je varna tudi zanj osebno. Ponavlja, da zaščite policije ne more dobiti, ker gre za grožnje lastne družine, zato izvorna država zanj ni varna. Njegova družina ima dolgoletne konflikte, ki so se stopnjevali do take stopnje, da je prejel resne grožnje s fizičnim nasiljem in smrtjo. V Alžiriji pomenijo družinski konflikti zelo resno tveganje, ker se rešujejo izven sistema državnih institucij. Nasilje znotraj družine je pogosto, saj se policija ne vključuje v zasebne spore in zato ne zagotavlja učinkovite zaščite. Dodaja še, da je njegov interes zakonito ostati v Sloveniji in se vključiti v družbo.

4.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Na podlagi pete alineje prvega odstavka 49. člena ZMZ-1 pristojni organ z odločbo prošnjo zavrne kot očitno neutemeljeno v pospešenem postopku, če prosilec očitno ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito in je podan razlog iz 52. člena tega zakona. V prvem odstavku 52. člena ZMZ-1 je med drugim določeno, da se prošnja prosilca, ki očitno ne izpolnjuje pogojev za mednarodno zaščito, šteje za očitno neutemeljeno, če je prosilec v postopku navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po tem zakonu (prva alineja) ali če prosilec prihaja iz varne izvorne države iz 61. člena tega zakona (druga alineja).

7.Vrhovno sodišče ugotavlja, da pritožnik ne oporeka pravnim stališčem, na katera je Upravno sodišče oprlo izpodbijano sodbo. Pavšalno nasprotuje le uporabi koncepta varne izvorne države.

8.Do pritožnikovih ugovorov, da Alžirija zanj ni varna država, se je pravilno opredelilo že Upravno sodišče, ko je navedlo, da družinske težave ne zadoščajo za priznanje mednarodne zaščite (21. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da mora tveganje, da bo prosilec v primeru vrnitve v izvorno državo izpostavljen nehumanemu ali ponižujočemu ravnanju, izhajati iz dejavnikov na strani države ali drugih subjektov, pred katerimi država prosilca noče ali ne more zaščititi. Navedeno ima podlago v določbi 24. člena ZMZ-1, ki opredeljuje subjekte (storilce) preganjanja ali resne škode in iz katere izhaja, da je institut mednarodne zaščite namenjen varstvu osebe pred preganjanjem ali resno škodo, ki bi mu jo v primeru vrnitve v izvorno državo lahko povzročila tretja oseba, ki pripada subjektu preganjanja ali resne škode. Pojem nedržavnih subjektov sicer lahko zajema družinske člane, vendar pa slednji ne morejo biti subjekti preganjanja ali resne škode, če ni mogoče dokazati, da država oziroma politične stranke ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, prosilcu niso sposobne ali nočejo nuditi zaščite pred njimi (tretja alineja 24. člena ZMZ-1). Pritožnik pa takšnih okoliščin (namreč da mu država izvora ni sposobna ali noče nuditi zaščite) ni zatrjeval, še več, celo sam je povedal, da pomoči policije v izvorni državi niti ni poskušal iskati. Na osebnem razgovoru pred toženko se je strinjal, da je Alžirija varna država. Posledično pritožba ne more izpodbiti, da pritožniku ne grozi resna škoda v smislu druge alineje 28. člena ZMZ-1, in ne ovreči utemeljenosti ugotovitve Upravnega sodišča, da prihaja iz zanj varne izvorne države.

9.Na drugačno odločitev ne morejo vplivati niti navedbe o tem, da bo lahko v novem postopku dokazal, da bo v kratkem podpisal pogodbo o zaposlitvi pri slovenskem delodajalcu, da je integriran in da ima sposobnost samostojnega življenja ter realno možnost, da pridobi dovoljenje za prebivanje in delo, saj te okoliščine niso relevantne za pridobitev mednarodne zaščite. Pritožnik jih bo lahko uveljavljal v postopku pridobitve dovoljenja za prebivanje in delo.

10.Na podlagi navedenega in ker niso podani razlogi, na katere mora Vrhovno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

-------------------------------

1Subjekti, ki lahko izvajajo preganjanje, kot je določeno v 26. in 27. členu tega zakona, ali povzročijo resno škodo, kot je določena v 28. členu tega zakona, so: - država; - politične stranke ali organizacije, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja; - nedržavni subjekti, če je mogoče dokazati, da subjekti iz prejšnjih alinej, vključno z mednarodnimi organizacijami, niso sposobni ali nočejo nuditi zaščite pred preganjanjem ali resno škodo, kot je določeno v 26., 27. in 28. členu tega zakona.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o mednarodni zaščiti (2017) - ZMZ-1 - člen 24, 52, 52/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia