Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je zahteval odškodnino za premoženjsko škodo, ki mu je nastala zaradi sojenja v nerazumnem roku. V tej zvezi je pojasnil, da je njegov postopek pred Delovnim in socialnim sodiščem za razliko med izplačano in pripadajočo plačo, na katerega se njegova zahteva v tej pravdi nanaša, zaradi strokovne napake sodišč trajal 17 let. Ta postopek je terjal tri ponovitve na prvi stopnji in eno ponovitev iz naslova nepremoženjske škode, štiri postopke na višji stopnji, dve reviziji in eno ustavno pritožbo. Premoženjska škoda mu je pričela nastajati s 1. 1. 2002, ko so prenehale teči obresti po 376. členu Obligacijskega zakonika (OZ). Izhodišče za določitev višine odškodnine je 168. člen OZ, ki v tretjem odstavku določa, da se pri oceni izgubljenega dobička upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. 2. Sodišče prve stopnje je odločilo, da: a) se ne dopusti sprememba tožbe z dne 11. 8. 2021 (I. točka izreka), b) se ugodi zahtevku za plačilo 42.938,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 10. 2012 (II. točka izreka), c) se tožbeni zahtevek v presežku (za razliko do zahtevanih 44.781,05 EUR z obrestmi in za obresti od 42.938,61 EUR od 15. 10. 2012 do 17. 10. 2012) zavrne (III. točka izreka) in č) se toženki naloži povrnitev tožnikovih stroškov postopka (IV. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožnika glede pravdnih stroškov (I. točka izreka), v preostalem delu pritožbo tožnika in v celoti pritožbo toženke zavrnilo ter v nespremenjenem delu potrdilo odločbo sodišča prve stopnje (II. točka izreka) ter odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (III. točka izreka).

4. Zoper sodno odločbo sodišča druge stopnje vlaga toženka predlog za dopustitev revizije. Dopustitev revizije predlaga glede naslednjih vprašanj: - Ali je bilo (v okoliščinah konkretnega primera) zmotno uporabljeno materialno pravo (169. člen Obligacijskega zakonika, drugi odstavek 14. člena Ustave RS) s tem, ker nižji sodišči pri ugotavljanju višine škode, ki naj bi tožniku nastala zaradi sojenja v nerazumnem roku, nista upoštevali, da je tožnik zaradi zatrjevanega sojenja v nerazumnem roku že pridobil iz naslova zakonskih zamudnih obresti znesek 119.561,17 EUR, ki za 6,31-kratnik presega višino glavnice, o kateri je tekel individualni delovni spor, zaradi plačila razlike v plači za obdobje od 29. 6. 1991 do 29. 2. 1996 in odpravnine ob upokojitvi (18.931,82 EUR), in je torej že prejel popolno odškodnino in tudi bistveno več, kot bi prejel v celotnem obdobju na podlagi kakršnega koli klasičnega investiranja (npr. kot dosojeno, torej če bi (dosojeni) denarni znesek 18.931,82 EUR pri NLB vezal nad eno leto vezave), predvsem pa bistveno več, kot je bila v tem obdobju zmanjšana vrednost denarja zaradi inflacije? - Ali je bila prekinjena vzročna zveza med zatrjevanim protipravnim ravnanjem tožene stranke (kršenjem pravice do sojenja v razumnem roku iz 23. člena Ustave) in tožniku dosojenem denarnem nadomestilom oziroma odškodnino, če tožnik v individualnem delovnem sporu ni vložil ustavne pritožbe zoper pravnomočno sodno odločbo? - Ali je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka, ker se nižji sodišči nista opredelili do bistvenih navedb tožene stranke, da tožnik zaradi domnevnega sojenja v nerazumnem roku ni materialno oškodovan, saj je iz naslova zakonskih zamudnih obresti prejel bistveno višji znesek, kot bi ga prejel s katerokoli klasično metodo investiranja (kot je opredeljena v točki 1) (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP)? - Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je sodišče upoštevalo izračun, da se obračunane obresti na letni ravni pripišejo glavnici (kapitalizacija)?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).