Jedro

Sam zadetek v bazi Eurodac še ne pomeni, da je oseba dala prošnjo za mednarodno zaščito, saj se v sistemu Eurodac obdelujejo podatki treh kategorij posameznikov, in sicer prosilcev za mednarodno zaščito, ki so stari vsaj 14 let, državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, prijetih zaradi nezakonitega prehoda zunanje meje in državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki nezakonito bivajo v državi članici.

Po presoji Vrhovnega sodišča so te določbe Uredbe Eurodac jasne in ne potrebujejo dodatne razlage, zato postavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep Ministrstva za notranje zadeve, št. 2142-894/2016/7 (1313-08) z dne 16. 6. 2016. Tožena stranka je z navedenim sklepom tožnika pridržala za namen predaje na prostore in območje Centra za tujce v Postojni do predaje odgovorni državi članici (1. točka izreka). Izrekla je še, da se tožnik pridrži za namen predaje od ustne naznanitve 14. 6. 2016 od 13.35 ure do predaje odgovorni državi članici, ki mora biti opravljena najkasneje v šestih tednih od sprejema odgovornosti odgovorne države članice ali od trenutka, ko preneha veljati odložilni učinek tožbe zoper sklep, s katerim se določi odgovorna država članica (2. točka izreka).

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo ter sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbi ugodi in sklep odpravi, podrejeno naj razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne v novo sojenje. Predlaga tudi izdajo začasne odredbe.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Revident navaja, da gre v obravnavanem primeru za odločitev o dveh pomembnih pravnih vprašanjih: 1. „Ali se zadetek iz baze Eurodac, iz katerega je razvidno, da so prosilcu v drugi državi članici bili odvzeti prstni odtisi lahko šteje kot zaključek, da je prosilec v tej državi dal prošnjo za mednarodno zaščito?“ in 2. „Ali je neskladje med zapisnikom o seznanitvi tožnika z odreditvijo ukrepa ter pisnim odpravkom sklepa absolutna bistvena kršitev pravil postopka?“.

7. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če je na postavljeno vprašanje mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila, torej tedaj, če je besedilo zakonskih določb, na katere se vprašanje nanaša, jasno.(1) Po presoji Vrhovnega sodišča iz določb Uredbe (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 (v nadaljevanju Uredba Eurodac)(2) jasno in nedvoumno izhaja, da vsaka država članica nemudoma vzame prstne odtise vsakemu prosilcu za mednarodno zaščito in jih čim hitreje posreduje centralnemu sistemu (prvi odstavek 9. člena). Sam zadetek v bazi Eurodac še ne pomeni, da je oseba dala prošnjo za mednarodno zaščito, saj se v sistemu Eurodac obdelujejo podatki treh kategorij posameznikov (tretji odstavek 3. člena), in sicer prosilcev za mednarodno zaščito, ki so stari vsaj 14 let (prvi odstavek 9. člena), državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, prijetih zaradi nezakonitega prehoda zunanje meje (prvi odstavek 14. člena) in državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki nezakonito bivajo v državi članici (prvi odstavek 17. člena).

8. Ker so po presoji Vrhovnega sodišča določbe Uredbe Eurodac jasne in ne potrebujejo dodatne razlage, postavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 9. Po presoji Vrhovnega sodišča revident tudi z navedbami glede drugega vprašanja ni izpolnil pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, da bi ga Vrhovno sodišče v postopku obravnavalo po vsebini, poleg tega pa se to vprašanje nanaša na postopek izdaje upravnega akta, ki ni predmet presoje v reviziji (85. člen ZUS-1).

10. Prav tako revident ni izkazal odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča ali neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje, čeprav se je skliceval tudi na ta del 2. točke drugega odstavka 83. člen ZUS-1. Odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča utemeljuje s sklicevanjem na sodbo I Up 26/2016 in I Up 154/2016, pri čemer pravnega vprašanja ne opredeli. Revident mora najprej korektno izpostaviti pomembno

pravno vprašanje

, od

katerega je odvisna odločitev v zadevi, šele nato je mogoča presoja zatrjevanega odstopa od sodne prakse glede tega vprašanja. V zvezi s citiranima sodbama sicer navaja, da odločanje tožene stranke ni odločanje po prostem preudarku. Glede tega Vrhovno sodišče poudarja, da je predmet revizijskega preizkusa pravnomočna sodba in ne upravni akt, v njej pa ni stališča, da gre v tem primeru za odločanje po prostem preudarku, temveč nasprotno, da gre za odločitev, vezano na relevantne kriterije iz prvega odstavka 68. člena Zakona o tujcih ter pogoje, določene z Uredbo (zadnji stavek 20. točke obrazložitve izpodbijane sodbe in sklepa).

11. Ker uveljavljeni pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

12. Revident je hkrati z revizijo predlagal tudi izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1. 13. Na podlagi 84. člena ZUS-1 lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Ker je o vloženi reviziji oziroma o njeni nedovoljenosti Vrhovno sodišče odločilo s tem sklepom, v obravnavani zadevi ni izpolnjena procesna predpostavka za vsebinsko presojo utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe. Zato je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 89. člena v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1 predlog revidenta za izdajo začasne odredbe zavrglo.

(1) Primerjaj X Ips 387/2009, X Ips 387/2010, X Ips 398/2011, X Ips 89/2012, X Ips 206/2012, X Ips 408/2012, X Ips 44/2013, X Ips 253/2013

(2) Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. 6. 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (prenovitev).