Jedro

Ker se postopek prenosa posestne meje, kot ga določa 33. člen ZZKat, ne konča z dokončno odločbo, ampak z zapisnikom, pomeni, da tudi v primeru, ko prizadeti lastniki sploh niso podali soglasja za takšen postopek, ne gre za upravno stvar.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, št. U 118/98-6 z dne 23.5.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbi tožnika, odločbo tožene stranke z dne 7.5.1998 odpravilo in toženi stranki zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Tožena stranka je z navedeno odločbo na pritožbo tožnice odpravila sklep Območne geodetske uprave C., Izpostava C. z dne 17.6.1997 in sama odločila tako, da je zahtevo tožnika za prenos posestne meje med parcelo št. 765 in šestimi drugimi parcelami k.o. Č. v naravo zavrnila. Z navedenim sklepom prve stopnje je bila tožnikova zahteva zavržena.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je tožnik zahteval prenos posestnih meja v naravo tako, kot so označene v zemljiškem katastru. Po določbi 33. čena Zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86, v nadalju ZZKat), se prenos posestnih meja v naravo tako, kot so označene v zemljiškem katastru, izven sodnega postopka lahko opravi le na zahtevo in na stroške lastnika oziroma uporabnika in to le pod določenimi pogoji. Gre za geodetsko storitev, ki jo opravi pristojni geodet le s soglasjem vseh lastnikov oziroma uporabnikov parcel, na katere se prenos meje nanaša. Po končanih opravilih sestavi uradna oseba, ki vodi postopek, zapisnik, ki ga podpišejo vsi prizadeti lastniki oziroma uporabniki parcel. Z zapisnikom se ne odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank, ki so udeležene v postopku, temveč se le ugotavljajo dejstva, ki jih predpisuje ZZKat in na njegovi podlagi izdano navodilo. Zapisnika tudi ni mogoče enačiti z upravnim aktom zoper katerega bi bila po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku možna pritožba. Skladno s to ugotovitvijo tožena stranka ni ravnala pravilno, ker je sklep prvostopnega organa, ki je zahtevek tožnika zavrgel, odpravila in o zahtevku odločila meritorno, ne da bi upoštevala navedene predpostavke. Zato je bilo potrebno odločbo tožene stranke odpraviti, toda ne iz razlogov, ki jih tožnik navaja v tožbi. Ob ugotovitvi, da v obravnavanem primeru ne gre za upravno stvar, je namreč okoliščina, da lastniki sosednjih parcel niso prejeli vabila, kar zatrjuje tožnik v tožbi in kar je tožena stranka štela kot odrek soglasja za prenos posestne meje v naravo, za ta postopek povsem irelevantna. Ker niso bila upoštevana pravila postopka, je sodišče odločbo tožene stranke v skladu z določbo 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu, v zvezi s 1. točko 1. odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje.

Tožena stranka vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega predpisa in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Do postopka prenosa posestne meje na terenu sploh ni prišlo, saj se je postopek končal že v pisarni. Iz spisa izhaja, da sta A.B. in K.F. vabilo prejela, in ne da ga nista, ker pa se nanj nista odzvala, je tožnik štel kot, da soglasje odklanjata. Toženi stranki je nerazumljivo, da je sodišče prezrlo dejstvo, da zapisnik, ki bi dokazoval, da je bilo delo na terenu že opravljeno, ne obstaja. Sodišče se je oprlo na nedokazano in neresnično tožbeno navedbo, da je delo v naravi praktično opravljeno. Iz izpodbijane sodbe ne izhaja, katera pravila postopka niso bila upoštevana, pa tudi obrazložitev sodbe je nejasna. Tožena stranka predlaga, da vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi oziroma spremeni.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V tej zadevi ni spora o tem, da je tožnik z vlogo, vloženo 12.1.1997, predlagal prenos posestne meje v naravo po podatkih zemljiškega katastra. Po določbi 33. člena prejšnjega ZZKat se prenos posestne meje v naravo opravi izven sodnega postopka le na zahtevo in na stroške lastnika in to pod pogoji, da ne teče sodni postopek zaradi posestne meje glede prizadete parcele (1. točka), da so prizadeti lastniki pisno izjavili, da se strinjajo, da se posestna meja uradno vzpostavi po podatkih zemljiškega katastra (2. točka), da za območje parcele v postopku obstoje zanesljivi numerični podatki predhodno opravljenih zemljiško - katastrskih meritev oziroma, da so obstoječi zemljiško - katastrski načrti toliko zanesljivi, da je možno na njihovi podlagi vzpostaviti posestno mejo v predpisani dopustni natančnosti (3. točka). Iz navedene ureditve izhaja, da v postopku prenosa posestne meje upravni organ ne odloča o meji z izdajo odločbe, temveč potek meje v naravi določi glede na katastrske podatke, če se stranke s tem strinjajo. Postopek se konča s podpisom zapisnika oziroma izjave na zapisnik, da se posamezni lastnik strinja s pokazano mejo in z zamejičenjem s trajnimi mejnimi znamenji. Tega zapisnika in postavitve mejnih znamenj ni mogoče izpodbijati v upravnem postopku, ker zapisnik ni upravna odločba. Če pa je meja sporna, mora upravni organ napotiti stranko na ureditev meje pred sodiščem splošne pristojnosti.

Ker se postopek prenosa posestne meje, kot ga določa 33. člen ZZKat, ne konča z dokončno odločbo, ampak z zapisnikom, pomeni da tudi v primeru, ko prizadeti lastniki sploh niso podali soglasja za takšen postopek, ne gre za upravno stvar. Organ prve stopnje je zato pravilno odločil, tožena stranka pa ni imela pravne podlage, da je takšen sklep odpravila in o zahtevku odločila z zavrnitvijo, torej po vsebini. Zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita.

Tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Ni pomembno, kje se je postopek končal: v pisarni ali šele na terenu. Pomembno je, da ne gre za upravno stvar. To pa je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi navedlo in obrazložilo. S tem pa je tudi opredelilo, katera pravila postopka niso bila upoštevana.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.