Jedro

Pri postopku javnega razpisa za sofinanciranje iz javnih sredstev gre za poseben postopek, v katerem je ključnega pomena, da so vsi, ki so se prijavili na razpis, enako obravnavani in da se onemogoči vsaka arbitrarnost pri odločanju. Po presoji sodišča obrazložitev prvostopenjskega organa in toženke ni argumentirana in ne zadosti standardu obrazložitve odločbe iz prvega odstavka 214. člena ZUP. V njej namreč niso navedeni konkretni razlogi in okoliščine za oceno oziroma dodeljeno število točk po posameznem kriteriju oziroma merilu, določenem v Odloku in v besedilu Javnega razpisa, na podlagi katerih je organ prve stopnje oziroma z njene strani imenovana Komisija ocenila, v kolikšni meri prijavljeni program izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev oziroma meril za posamezno področje sofinanciranja.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Občinske uprave Občine A. 41011-0002/2018/77 z dne 19. 11. 2018 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Občinska uprava Občine A. (v nadaljevanju tudi prvostopenjski organ) v zadevi dodelitve finančnih sredstev za izvajanje programov športa za leto 2018 odločila, da je tožnik upravičen do sofinanciranja programov športa in se mu za izvajanje programov športa v letu 2018 iz občinskega proračuna dodeli finančna sredstva v skupni višini 2.868,10 EUR: - 553,36 EUR na področju Delovanje društev iz proračunske postavke 3601; - 1.104,95 EUR na področju Šport otrok in mladine iz proračunske postavke 3602; - 26,80 EUR na področju Izobraževanje iz proračunske postavke 3601; - 755,69 EUR na področju Rekreacija iz proračunske postavke 3607; - 427,29 EUR na področju Nakup opreme iz vzdrževanje športnih igrišč (1. točka izreka); stroškov postopkov ni bilo (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Občinska uprava Občine A. na podlagi 5. člena Zakona o športu (v nadaljevanju ZŠpo-1) in 6. člena Pravilnika za vrednotenje programov športa v Občini A. 1. 6. 2018 objavila Javni razpis za zbiranje predlogov programov športa za leto 2018 (v nadaljevanju Javni razpis), ki jih bo financirala Občina A. iz občinskega proračuna. Tožnik je podal na navedeni razpis pravočasno in popolno vlogo za sofinanciranje. Komisija za izvedbo postopka Javnega razpisa in vrednotenja športnih programov v letu 2018 (v nadaljevanju Komisija) je na podlagi vseh prispelih vlog sprejela predlog za dodelitev sredstev. Pri pripravi predloga je Komisija upoštevala razpisne pogoje in Odlok o postopkih in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini A. (v nadaljevanju Odlok). S sklepom 41011-0002/2018/44 z dne 16. 10. 2018 so bila tožniku dodeljena sredstva sofinanciranja. Tožnik se je zoper ta sklep pritožil. Pritožbeni organ je z odločbo 41011-2/2018/63 ugodil pritožbi in navedeni sklep z dne 18. 10. 2018 odpravil ter zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje, z navodilom, naj pri vrednotenju upošteva pravilno dejansko stanje in vrednosti točk ustrezno ugotovi tudi glede na ostale vloge izvajalcev športnih programov, ki so pri prvostopenjskem organu v ponovnem odločanju na podlagi obnove postopka. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe nadalje izhaja, da je prvostopenjski organ v ponovnem postopku ponovno preveril prijavo tožnika in izvedel ponovno točkovanje, pri katerem je tožnik v skladu s prijavo in Odlokom prejel naslednje število točk: - na področju Delovanje društev - 64 točk (vrednost točke je 8,6463 EUR), na področju Šport otrok in mladine - 500 točk (vrednost točke je 2,2099 EUR), na področju Športna rekreacija - 370 točk (vrednost točke je 2.0424 EUR), na področju Izobraževanje - 3 točke (vrednost točke je 8,9320 EUR) in na področju Nakup opreme in vzdrževanje športnih igrišč - je upoštevan delež sofinanciranja v višini 27,28 %.

3. Tožnik se je zoper izpodbijano odločbo pritožil. Župan Občine A. kot drugostopenjski organ je z odločbo 41011-2/2018-107 z dne 17. 1. 2019 tožnikovo pritožbo zavrnil. V obrazložitvi pritožbene odločbe drugostopenjski organ navaja, da tožnik sicer ne navaja izrecno, iz katerih pritožbenih razlogov se pritožuje, da pa iz vsebine pritožbe razume, da uveljavlja pritožbeni razlog nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, vendar svojega očitka v ničemer ne konkretizira. Glede tožnikovega očitka, da bi moral prvostopenjski organ postopek obnoviti v celoti, navaja, da se v konkretnem primeru presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, izdane tožniku, in ne odločb, izdanih drugim prijaviteljem na Javni razpis. Ne glede na to pa pojasnjuje, da je v ponovljenem postopku na podlagi odločbe 41011-2/2018/63 z dne 15. 11. 2018 prvostopenjski organ odločal tudi o vlogah drugih izvajalcev na podlagi obnove postopka, zato ta očitek ni utemeljen. Ugotavlja še, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka in ni bil kršen materialni predpis.

4. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in zoper odločbo prvostopenjskega organa vlaga tožbo. Toženki očita, da pred izdajo odločbe ni ravnala po pravilih postopka, ki bi jih morala upoštevati pri delitvi sredstev na podlagi Javnega razpisa in da zaradi številnih procesnih kršitev ni pravilno in popolno ugotovila dejanskega stanja, kar je vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost odločitve, to je na višino sredstev, ki so mu bila dodeljena.

5. V tožbi navaja, da je Občina A. 1. 6. 2018 objavila Javni razpis, na katerega se je prijavil 30. 7. 2018 in v zvezi s svojo pravočasno in popolno vlogo prejel sklep 41011-0002/2018/44 z dne 16. 10. 2018, s katerim so mu bila dodeljena sredstva v višini 2.154,57 EUR. Skupaj s sklepom je dobil tudi dopis članov Komisije, katerega vsebino povzema. Dne 22. 10. 2018 so njegovi predstavniki imeli na Občini A. sestanek s predstavniki občine, katerega vsebino opisuje. Zoper navedeni sklep je 29. 10. 2018 vložil pritožbo zaradi številnih procesnih kršitev, zaradi katerih je bilo napačno ugotovljeno dejansko stanje, ki je vplivalo na višino dodeljenih sredstev, tako njemu kot ostalim prijaviteljem. V nadaljevanju povzema vsebino te pritožbe, s katero je toženki predlagal, da zaradi številnih procesnih napak odpravi vse sklepe, izdane prijaviteljem na Javni razpis, ter postopek obnovi v celoti. Istega dne, to je 29. 10. 2018, so vsi prijavitelji po elektronski pošti s strani Občine A. prejeli dopis, da bodo v naslednjih dneh izdani nadomestni sklepi, ker je na izdanih sklepih podpisan podžupan v opravljanju funkcije župana, ki ne sme biti podpisnik takih sklepov, ter da se je komisija zaradi boljše informiranosti odločila, da omogoči vpogled v razdelilnik in vrednotenje programov. Z odločbo 41011-2/2018-63 z dne 15. 11. 2018 je bilo njegovi pritožbi ugodeno in sicer je bil izpodbijani sklep z dne 16. 10 2018 odpravljen in zadeva vrnjena v dopolnitev postopka in ponovno odločanje. Povzema vsebino te odločbe in meni, da je njen izrek sam s seboj v nasprotju in da tudi njena obrazložitev ni sprejemljiva. Ker pa postopek z izdajo te odločbe ni bil končan, ni bilo mogoče sprožiti upravnega spora in je bilo potrebno počakati na ponovno odločitev prvostopenjskega organa, ki je dne 19. 11. 2018 izdal izpodbijano odločbo.

6. V zvezi z izpodbijano odločbo tožnik ugovarja, da iz njene obrazložitve ni mogoče ugotoviti, kako je prišlo do spremenjenih zneskov na posameznih področjih, zato je zoper njo 4. 12. 2018 vložil pritožbo. Prvostopenjski organ namreč pri ponovnem odločanju ni odpravil procesnih kršitev, navedenih v pritožbi z dne 29. 10. 2018 zoper sklep z dne 16. 10. 2018. Postopka ni obnovil v celoti, zaradi česar še vedno ni pravilno ugotovljeno dejansko stanje in niso pravilno vrednotene točke pri dodeljevanju sredstev na podlagi Javnega razpisa. V pritožbi se je v izognitev ponavljanju zatrjevanih kršitev v celoti skliceval na navedbe iz pritožbe z dne 29. 10. 2018 zoper sklep z dne 16. 10. 2018. Drugostopenjski organ je z odločbo 41001-2/2018-107 z dne 17. 1. 2019 njegovo pritožbo zavrnil. Ves čas je poudarjal procesne napake in posledično napačno ugotovljeno dejansko stanje, na podlagi katerega se opravi vrednotenje točk in pripravi predloge za izdajo odločb in dodeli pripadajoča sredstva. Vsebina izpodbijane odločbe ni pravilna in zakonita, ker postopek od začetka ni izveden pravilno. Postopek je treba obnoviti v celoti, kajti naknadno ni mogoče pravilno odločiti samo s popravkom. Ugovarja, da Komisija na samem začetku ni preverila, če so vsi prijavitelji izpolnili pogodbene obveznosti. V primeru, da kdo od prijaviteljev tega ni storil v tekočem letu ne more kandidirati na Javnem razpisu in bi bilo potrebno izdati odločbo o zavrnitvi. Posledično bi se med ostale prijavitelje razdelila vsota denarja, odobrena za Javni razpis, kar pomeni, da bi bila vrednost točke lahko večja - drugačna za vse upravičence do sofinanciranja na področju Javnega razpisa. Ta procesna kršitev je v največji meri vplivala na pravilnost, zakonitost in poštenost pri odločanju Komisije, v nadaljevanju pa tudi vse druge navedene kršitve. Tožnik je prepričan, da bi v primeru, če bi postopek bil ponovljen v celoti, vrednost točke bila drugačna in bi prejel višji znesek sofinanciranih sredstev. Sodišču predlaga: 1. da izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno odpravi - opomba sodišča) in 2. da naloži toženki, da v celoti obnovi postopek Javnega razpisa za zbiranje predlogov programov športa za leto 2018, da se odpravijo vse procesne kršitve, ki so bile storjene in da mu po obnovljenem postopku dodeli in izplača pripadajoča sredstva za leto 2018 v skladu z vsemi pravili, ki veljajo za postopek Javnega razpisa. Predlaga zaslišanje zakonitega zastopnika tožnika B.B., prič C.C. (predstavnikov tožnika), D.D., E.E., F.F. in G.G. (članov komisije).

7. Toženka v odgovoru na tožbo zavrača tožnikove očitke. Navaja, da tožba ne vsebuje opredelitve vrednosti spornega predmeta in da tožnik zahteva razveljavitev upravnega akta, kar pa z Zakonom o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ni predvideno. Tudi tožnikova zahteva po obnovi celotnega postopka Javnega razpisa ne more biti predmet tožbe v upravnem sporu. Zato meni, da je tožba pomanjkljiva in nepopolna, glede na tožbeni zahtevek pa tudi nesklepčna. Ne glede na to pa meni, da se v konkretnem primeru presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, izdane tožniku, in ne odločbe, izdane drugim prijaviteljem iz Javnega razpisa. Zato je presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe možna le glede sklepa, ki se nanaša na tožnika (prim. sodba I U 340/2013). Navaja, da je bila v konkretnem primeru izpodbijana odločba izdana v ponovljenem postopku in da je z njo bilo tožniku tudi pojasnjeno, da je bilo točkovanje izvedeno ponovno za vse prijavitelje, saj je bil postopek v zadevah preostalih prijaviteljev obnovljen, tožnikov pa vrnjen v ponovno odločanje na podlagi odločitve o pritožbi. Zato je odločanje organa prve stopnje potekalo istočasno za vse prijavitelje na razpis in je „de facto“ prišlo do ponovnega vrednotenja vlog vseh prijaviteljev. Zato ni utemeljen očitek tožnika, da še vedno ne gre za pravilno ugotovljeno dejansko stanje in pravilno vrednotenje točk pri dodeljevanju sredstev na podlagi Javnega razpisa. Tudi tožnikov očitek glede postopkovnih nepravilnosti v povezavi z odpiranjem prispelih vlog ni utemeljen. Iz objavljenega razpisa je namreč razvidno, da vlog ni bilo potrebno dostaviti zapečateno s pripisom "ne odpiraj". Ker Občina A. vse prispele vloge in ostale dokumente ob prejemu skenira v glavno pisarno, ki omogoča revizijsko sled, je morebitna bojazen, da bi bilo možno naknadno, torej po vložitvi, vloge spreminjati, odveč. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

8. V prvi pripravljalni vlogi tožnik navaja, da ne drži, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe obnovljen, kar lahko potrdita člana komisije, ki bi morala ta postopek ponovno izvesti. Ne strinja se s pojasnilom toženke glede odpiranja prispelih vlog, ker je v 25. členu ZŠpo-1 navedeno, da odpiranje prejetih vlog vodi komisija, omenjena člana komisije pa sta sama povedala, da pri tem nista bila navzoča. Vztraja, da postopek v zvezi z Javnim razpisom ni bil izveden pravilno, v tožbi navedene procesne napake pa so vplivale na nepravilno ugotovljeno vrednost točk, kar je vplivalo na višino dodeljenih sredstev posameznemu prijavitelju na Javni razpis, torej tudi njemu. Ob pravilno izvedenem postopku bi moral prejeti več denarnih sredstev, vendar ne more točno opredeliti njihove višine, zaradi česar je tudi zahteval, da se postopek glede dodeljevanja sredstev obnovi v celoti. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

9. Z drugo pripravljalno vlogo je tožnik dopolnil tožbo z navedbami, da je prišlo tudi do kršitev materialnega prava, in sicer, da so bili s strani posameznih prijaviteljev na Javni razpis posredovani netočni in nepopolni podatki, kar je mogoče ugotoviti le z vpogledom v razpisno dokumentacijo s prilogami. V zvezi s tem se je obrnil na Občino A., ki mu vpogleda ni omogočila, ker gre za varstvo osebnih podatkov, zato se je obrnil na Informacijsko pooblaščenko. Vztraja, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in odredi, da toženka ponovno izvede postopek najmanj od tiste faze dalje, ko je potekel rok za dopolnitev razpisne dokumentacije in mu po tako izvedenem postopku dodeli sredstva, ki mu dejansko pripadajo, skupaj z zamudnimi obrestmi, in ki naj se mu izplačajo iz občinskega proračuna. Sodišču predlaga, da pozove toženko, da mu omogoči vpogled v razpisno dokumentacijo, oziroma da jo samo pridobi, s čimer se bo ugotovilo, ali so bile tekom postopka storjene vsebinske in procesne napake, ki so vplivale na končno dodelitev sredstev tožniku. Predlaga zaslišanje priče H.H. – računovodje, ki bi vedel izpovedati o tem, kako so se sredstva prerazporejala brez navzočnosti vseh članov komisije in brez predhodno pregledanega gradiva.

10. V tretji pripravljalni vlogi navaja, da mu je toženka omogočila delni vpogled v razpisno dokumentacijo, ki je bil opravljen dne 21. 6. 2019, in navaja ugotovitve v zvezi z njim ter da je dne 3. 9. 2019 prvostopenjski organ izdal odločbo 090-5/2018/78, iz katere je jasno razvidno, da vsaj šest društev ni priložilo pristopnih izjav prijavljenih vadečih in registriranih tekmovalcev, pri čemer so ti dokumenti kot pogoj prijavitelja zahtevani v objavi Javnega razpisa in sicer v šesti alineji 3. točke. To pomeni, da ta društva ne izpolnjujejo enega od pogojev prijave na Javni razpis, in bi zato morala biti izločena tudi po četrti in sedmi alineji 4. člena Odloka. Tem društvom oziroma prijaviteljem so bila iz skupne kvote denarja neopravičeno dodeljena sredstva v višini 48.248,91 EUR, kar predstavlja 58 % vseh razpisanih sredstev, s čimer je bila zmanjšana kvota denarja, ki se deli med upravičene prijavitelje razpisa, kar pomeni, da je bil s tem posledično za sorazmerno ustrezen del sredstev prikrajšan tudi tožnik. Iz citirane odločbe je tudi razvidno, da nekatera društva, ki so bila usmerjena v kakovost in vrhunski šport, niso priložila zahtevanih potrdil nacionalnih panožnih zvez, ki so pogoj za uvrstitev v usmerjenost v kakovostni in vrhunski šport. Navaja še ostale nepravilnosti, ki kažejo na to, da sredstva v postopku Javnega razpisa niso bila pravilno razdeljena. Glede na to meni, da je treba postopek Javnega razpisa v celoti obnoviti in opraviti dodeljevanje sredstev vsem prijaviteljem, ki ustrezajo pogojem tega razpisa, saj se le tako lahko ugotovi, koliko denarja bi moral dejansko prejeti.

11. S četrto pripravljalno vlogo je tožnik v spis vložil Poročilo o opravljenem nadzoru z vsebino "Pregled dodeljevanja sredstev za programe športa za leto 2018", ki ga je izdelal Nadzorni odbor Občine A. in opozarja na točko 6 tega Poročila ter poudarja, da Poročilo dokazuje, da sredstva niso bila pravilno razdeljena. Meni, da je treba postopek Javnega razpisa v celoti ponoviti in opraviti dodeljevanje sredstev vsem prijaviteljem, ki ustrezajo pogojem tega razpisa, saj se le tako lahko ugotovi, koliko sredstev bi morala društva, ki so ustrezala pogojem razpisa, dobiti, vključno z njim.

12. Toženka v prvi pripravljalni vlogi vztraja pri navedbah iz odgovora na tožbo ter navaja, da je bil postopek razdelitve sredstev predmet obnove postopka, pri čemer je ponovno obravnavala vse vloge društev, ki so se prijavila na Javni razpis, vloga tožnika pa je bila v ponovljenem postopku na podlagi odločitve o pritožbi ponovno obravnavana skupaj z ostalimi vlogami. Navaja, da se Poročilo Nadzornega odbora nanaša na celoten postopek z Javnim razpisom in pravilno povzema nepravilnosti, ki so se zgodile v prvem postopku razdelitve sredstev ter poudarja, da so bile vse procesne kršitve v prvem postopku na prvi stopnji sanirane v obnovljenem postopku. Poudarja še, da vloge in postopki glede drugih prijaviteljev niso predmet tega upravnega spora in da so vse odločbe glede drugih prijaviteljev postale pravnomočne.

13. V peti pripravljalni vlogi tožnik vztraja pri očitku, da obnove postopka razdelitve sredstev ni bilo in da ni res, da so bile v obnovljenem postopku sanirane procesne kršitve, ki so bile ugotovljene v prvem postopku. Namreč pogodbe s prijavitelji, ki se niso pritožili zoper odločbe, so bile sklenjene že dne 20. 11. 2018. Navaja še, da je 11. 12. 2019 dobil informacijo, da je v zvezi z Javnim razpisom za leto 2018 v teku inšpekcijski postopek. Sodišču predlaga, da s strani Inšpektorata za šolstvo in šport pridobi zapisnik o ugotovitvah inšpektorja po opravljenem nadzoru oziroma naj sodišče kot priči zasliši tudi inšpektorja, ki vodi omenjeni nadzor.

14. Tožba je utemeljena.

15. Iz tožnikovih navedb izhaja, da izpodbija odločitev prvostopenjskega organa v zvezi z Javnim razpisom za zbiranje predlogov programov športa za leto 2018, po kateri je upravičen do sofinanciranja programov športa in se mu za izvajanje programov športa v letu 2018 iz občinskega proračuna dodeli finančna sredstva v skupni višini 2.868,10 EUR.

16. Uvodoma sodišče pojasnjuje, da odločanje o tožnikovi vlogi za sofinanciranje iz javnih sredstev po presoji Vrhovnega sodišča1 ne predstavlja upravne zadeve v smislu 2. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), temveč drugo javnopravno stvar v smislu 4. člena ZUP, ki določa, da se upravni postopek smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu tega zakona, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. Pridobitev sredstev na podlagi javnih razpisov je namreč bodoče negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev oziroma meril vseh konkurentov, in ne pravica, ki bi bila kot takšna iztožljiva. Gre za poseben postopek, v katerem je ključnega pomena, da so vsi, ki so se prijavili na razpis, enako obravnavani in da se onemogoči vsaka arbitrarnost pri odločanju. Glede na navedeno ugovor toženke, da tožnik v tožbi ni opredelil vrednosti spornega predmeta ter da je zato tožba nepopolna, ni utemeljen. Skladno s prvim odstavkom 30. člena ZUS-1 je vrednost spornega predmeta obvezna sestavina tožbe v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Toženka pa je v konkretni zadevi odločala o zahtevi za pridobitev sredstev oziroma za sofinanciranje, kar pa ni pravica, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.

17. Iz ustaljene sodne prakse izhajajo že razviti standardi presoje zakonitosti tovrstnih zadev, po katerih je sodna presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev glede materialno - pravnih in procesnih vprašanj stroga in glede izpolnjevanja dejanskih kriterijev zadržana, saj se ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev. Sodišče presoja le pravilnost uporabe materialnega in procesnega zakona. Odločitev v tovrstnih zadevah sodišče odpravi le v primeru, če je argumentacija, ki izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, očitno nerazumna2. To izhaja tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča RS X Ips 193/2013 z dne 17. 3. 2015, ki je že v več zadevah, ki se nanašajo na javne razpise, sprejelo stališče, da je javni razpis materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev in da se v upravnem sporu lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oz. meril z zakonom, ne pa tudi primernosti ali ustreznosti določenega merila javnega razpisa in da je število doseženih točk, ki je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega upravnega akta, rezultat ocene strokovne komisije po določenih kriterijih. Po stališču iz navedenega sklepa Vrhovnega sodišča sodišče takšne ocene ne more strokovno presojati, saj za to ni usposobljeno. V upravnem sporu se namreč presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene3. 18. Presoja sodišča glede izpolnjevanja kriterijev iz javnih razpisov je po navedenem zadržana, tako da sodišče upravnemu organu oziroma v konkretnem primeru organu samoupravne lokalne skupnosti pušča določeno polje proste presoje. Sodišče se tako ne spušča v presojo primernosti ocene programov oz. v presojo primernosti strokovne presoje glede izpolnjevanja kriterijev, dane s strani strokovne komisije. Ocenjevanje vlog, prispelih na Javni razpis, je v izključni pristojnosti strokovne komisije, ki jo sestavljajo strokovnjaki ustreznega področja. Sodišče po povedanem presoja le, ali je strokovna komisija svojo oceno ustrezno utemeljila in pri tem upoštevala vsa ključna dejstva, kot jih določa Javni razpis, in ali je pri obravnavi vloge upoštevala vsa merila - kriterije iz Javnega razpisa ter ravnala po predpisanem postopku.

19. Pravna podlaga predmetnega Javnega razpisa so določbe Zakona o športu (ZŠpo-1) in Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini A. (Odlok).

20. Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZŠpo-1 se postopek sofinanciranja izvajanja letnega programa športa iz javnih sredstev lahko izvede kot: 1. javni razpis in 2. sklenitev neposredne pogodbe. Skladno z 18. členom tega zakona se za vprašanja postopka izbire in sofinanciranja izvajanja letnega programa športa, ki niso urejena s tem zakonom, smiselno uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek. Skladno z 20. členom ZŠpo-1 postopek javnega razpisa vodi komisija, ki jo s sklepom imenuje izvajalec razpisa. Komisija preveri pravočasnost in popolnost vlog, opravi pregled popolnih vlog, jih oceni na podlagi zahtev in meril, ki so navedena v javnem razpisu, ter izvajalcu razpisa poda predlog izbire in sofinanciranja programov in področij letnega programa športa. 24. člen ZŠpo-1 določa, da se vloge na javni razpis obravnavajo posamično (1. odstavek). Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici, ki je označena z „Ne odpiraj – vloga“ in navedbo javnega razpisa, na katerega se nanaša. Ovojnica je lahko označena tudi na drug ustrezen način, iz katerega izhaja, da gre za vlogo na določen javni razpis (2. odstavek). Ovojnica, ki ni označena v skladu s prejšnjim odstavkom, se vrne vlagatelju (3. odstavek). Vloga na javni razpis je lahko tudi elektronska, če je tako določeno v javnem razpisu. Način elektronske predložitve vloge mora biti določen v razpisni dokumentaciji (4. odstavek). Vloga mora biti izvajalcu razpisa dostavljena do roka, ki je določen v javnem razpisu, ne glede na način oddaje (5. odstavek). 25. člen ZŠpo-1 določa, da odpiranje prejetih vlog vodi komisija in se izvede v roku, ki je predviden v javnem razpisu, pri čemer se odpirajo samo v roku dostavljene in pravilno označene ovojnice (1. odstavek). Odpiranje prejetih vlog ni javno (2. odstavek). Za vsako vlogo komisija ugotovi, ali je pravočasna, ali jo je podala upravičena oseba in ali je popolna. Komisija o odpiranju vlog vodi zapisnik (3. odstavek). Vlogo, ki ni pravočasna ali je ni vložila upravičena oseba, izvajalec razpisa zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena (4. odstavek). Po prvem odstavku 27. člena ZŠpo-1 Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog, tako da preveri izpolnjevanje razpisnih pogojev in jih oceni na podlagi meril, določenih z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo, ter glede na to pripravi predlog izbire in sofinanciranja programov in področij letnega programa športa. Skladno s četrtim odstavkom 27. člena ZŠpo-1 Komisija o opravljenem strokovnem pregledu in ocenjevanju iz prvega odstavka tega člena vodi zapisnik, v katerem natančno navede razloge za razvrstitev in predlog, kateri programi ali področja letnega programa športa se sofinancirajo v določenem obsegu in kateri se glede na višino sredstev in razvrstitev ne financirajo. Skladno z 28. členom ZŠpo-1 izvajalec razpisa na podlagi predloga komisije izda odločbo o izbiri ter obsegu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja programa ali področja letnega programa športa (1. odstavek). Odločba o izbiri je podlaga za sklenitev pogodb o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa (2. odstavek). Skladno z 29. členom ZŠpo-1 ob izdaji odločbe o izbiri izvajalec razpisa vlagatelja pozove k podpisu pogodbe o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa (1. odstavek). Če se vlagatelj v roku osmih dni ne odzove, se šteje, da je umaknil vlogo za sofinanciranje (2. odstavek). Skladno s 30. členom ZŠpo-1 vlagatelj, ki meni, da izpolnjuje pogoje in merila iz javnega razpisa in da mu razpisana sredstva neopravičeno niso bila dodeljena, lahko v roku osmih dni od vročitve odločbe iz 28. člena tega zakona vloži ugovor pri izvajalcu razpisa. Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji (1. odstavek). Predmet ugovora ne more biti primernost meril za ocenjevanje vlog (2. odstavek). Izvajalec razpisa o ugovoru odloči v roku 30 dni od njegovega prejema. Odločitev o izbiri je s tem dokončna (3. odstavek).

21. Skladno s 1. členom Odloka so določeni izvajalci posameznih programov in področij letnega programa športa, način določitve višine sofinanciranja, postopek izbire in sofinanciranja izvajanja letnega programa športa, način sklepanja in vsebina pogodb o sofinanciranju ter način izvajanja nadzora nad pogodbami o sofinanciranju, pri čemer so podrobnejši pogoji in merila za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa (konkretno: Pogoji, merila in normativi za izvajanje letnega programa športa v Občini A.) priloga Odloka. V 5. členu Odloka je določeno, da župan s sklepom ustanovi komisijo za izvedbo javnega razpisa, ki je sestavljena iz treh članov: predstavnik občine s področja športa, strokovni delavec s področja športa in predstavnik civilne sfere (1. odstavek). Komisija se sestaja na sejah in o svojem delu vodi zapisnik (2. odstavek). V 3. odstavku so določene naloge komisije, med drugim tudi odpiranje in ugotavljanje pravočasnosti ter popolnosti prejetih vlog, ocena vlog na podlagi pogojev in meril navedenih v Odloku in v Javnem razpisu, podaja predloga izbire in sofinanciranja letnega programa športa po področjih športa ter izvajalcih in vodenje zapisnikov o svoje delu. V prvem odstavku 7. člena Odloka je določeno, da se postopek izvedbe javnega razpisa izvede v skladu z zakonom. Člen 8 Odloka določa, da na podlagi odločitve komisije izda direktor občinske uprave odločbo o izbiri ter obsegu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja izvajanja letnega programa športa.

22. Iz tožbenih navedb izhaja, da je za tožnika v prvi vrsti sporna obrazložitev izpodbijane odločbe, in sicer kako je prvostopenjski organ prišel do zneskov dodeljenih sredstev na posameznih področjih. ZŠpo-1 v 18. členu glede vprašanj postopka izbire in sofinanciranja letnega programa športa, ki jih ne ureja sam, določa smiselno uporabo določb ZUP.

23. Po prvem odstavku 214. člena ZUP mora obrazložitev odločbe obsegati obrazložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Če obrazložitev takšne vsebine nima, stranka nima možnosti učinkovitega izpodbijanja odločitve, sodišče pa tudi ne more preizkusiti njene zakonitosti. Zahteva po obrazložitvi odločbe državnega organa je del pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS, sicer je pravica do pravnega sredstva le navidezna.

24. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prvostopenjski organ v ponovnem postopku ponovno preveril tožnikovo prijavo na Javni razpis in izvedel ponovno točkovanje, pri katerem je tožnik v skladu s prijavo in Odlokom prejel: - 64 točk na področju Delovanje društev, pri čemer je vrednost točke 8,6463 EUR, - 500 točk na področju „Šport otrok in mladine“, pri čemer je vrednost točke 2,2099 EUR, - 370 točk na področju „Športna rekreacija“, pri čemer je vrednost točke 2.0424 EUR, 3 točke na področju „Izobraževanje“, pri čemer je vrednost točke 8,9320 EUR in 27,28 % delež sofinanciranja na področju „Nakup opreme in vzdrževanje športnih igrišč“.

25. Prvostopenjski organ bi moral skladno z napotkom iz odločbe drugostopenjskega organa 41011-2/2018/63 z dne 15. 11. 2018 v ponovnem postopku pri vrednotenju tožnikove vloge oziroma prijave upoštevati pravilno dejansko stanje in vrednosti točk ustrezno ugotoviti tudi glede na vloge ostalih prijaviteljev oziroma izvajalcev športnih programov, ki so bile pri njem v ponovnem odločanju na podlagi obnove postopka. Sodišče ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, da je prvostopenjski organ ravnal skladno s tem napotkom, torej da je ponovno ugotavljal vrednosti točk upoštevaje vloge vseh prijaviteljev, razlogi, ki jih je toženka navedla v odgovoru na tožbo pa ne morejo nadomestiti obrazložitev izpodbijane odločbe.

26. Kot že navedeno gre pri postopku javnega razpisa za sofinanciranje iz javnih sredstev za poseben postopek, v katerem je ključnega pomena, da so vsi, ki so se prijavili na razpis, enako obravnavani in da se onemogoči vsaka arbitrarnost pri odločanju. Po presoji sodišča obrazložitev prvostopenjskega organa in toženke ni argumentirana in ne zadosti standardu obrazložitve odločbe iz prvega odstavka 214. člena ZUP. V njej namreč niso navedeni konkretni razlogi in okoliščine za oceno oziroma dodeljeno število točk po posameznem kriteriju oziroma merilu, določenem v Odloku in v besedilu Javnega razpisa, na podlagi katerih je organ prve stopnje oziroma z njene strani imenovana Komisija ocenila, v kolikšni meri prijavljeni program izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev oziroma meril za posamezno področje sofinanciranja. V obrazložitvi torej manjkajo tako razlogi za razvrstitev kot tudi predlog Komisije, kateri programi ali področja letnega programa športa se sofinancirajo v določenem obsegu in kateri se glede na višino sredstev in razvrstitev ne financirajo, torej razlogi za razvrstitev in predlog Komisije, ki morajo skladno s 4. odstavkom 27. člena ZŠpo-1 biti navedeni v zapisniku Komisije, pri čemer je predlog Komisije skladno s prvim odstavkom 28. člena ZŠpo-1 osnova oziroma podlaga, na kateri utemelji izvajalec razpisa torej organ prve stopnje izda oziroma temelji odločbo o izbiri ter obsegu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja programa ali področja letnega programa športa. Priprava in podaja predloga izbire in sofinanciranja letnega programa športa po področjih športa in izvajalcih, skladno s tretjim odstavkom 5. člena Odloka, sodi med naloge Komisije, katere odločitev je skladno z 8. členom Odloka podlaga za izdajo odločbe prvostopenjskega organa. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, kako je Komisija v ponovnem postopku preverila oziroma ocenila vloge vseh prijaviteljev na podlagi pogojev in meril iz Odloka in Javnega razpisa in ali in kako je sprejela takšen predlog ter kakšna je njegova vsebina. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ni razvidno, na kakšen način je bila ugotovljena oziroma izračunana vrednost točk za posamezno področje sofinanciranja. Glede na to, da je v Javnem razpisu navedena le predvidena okvirna višina razpisanih razpoložljivih sredstev, v obrazložitvi izpodbijane odločbe manjka tudi pojasnilo glede omejenosti finančnih sredstev oziroma konkretna višina razpoložljivih sredstev. Vsako posamezno oceno oziroma dodeljeno število točk po posameznih kriterijih oziroma merilih za posamezno področje sofinanciranja bi bilo potrebno konkretizirano obrazložiti v takšni meri, da bi bil omogočen preizkus odločitve, tako glede točkovanja tožnikovega programa kot glede omejenosti razpoložljivih finančnih sredstev. Ker navedena obrazložitev tega ne vsebuje, je ni mogoče preizkusiti. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Pri svoji presoji je sodišče upoštevalo tudi ureditev postopka dodeljevanja sredstev, po kateri vlagatelji pred izdajo posamične odločbe niso s strani prvostopenjskega organa pisno obveščeni o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, in predlogu strokovne komisije ter tako nimajo možnosti izjaviti se o navedenem.4

27. V predmetni zadevi se torej tožnik ne strinja z višino njemu dodeljenih sredstev na Javnem razpisu, kar je posledica ocenjevanja in vrednotenja vlog, ki ga skladno s 27. členom ZŠpo-1 opravi Komisija. Zaradi navedenih pomanjkljivosti v obrazložitvi izpodbijane odločbe sodišče v obravnavani zadevi niti ne more presoditi, ali je Komisija toženke svojo oceno ustrezno utemeljila in pri tem upoštevala vsa ključna dejstva, kot jih določa Javni razpis, in ali je pri obravnavi tožnikove vloge upoštevala vsa merila - kriterije iz Javnega razpisa ter ravnala po predpisanem postopku. Ocena in obrazložitev Komisije namreč v izpodbijani odločbi manjkata. V obrazložitvi izpodbijane odločbe niso navedeni oziroma pojasnjeni razlogi, zaradi katerih je bilo tožnikovi vlogi (predlogu za sofinanciranje) dodeljeno določeno število točk na posameznem področju sofinanciranja, kot tudi ne razlogi za ugotovljeno vrednost točk za posamezno področje sofinanciranja. V obrazložitvi izpodbijane odločbe niso navedena odločilna dejstva, ki so organ prve stopnje in toženko vodila pri odločanju. Glede na navedeno izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti.

28. Po povedanem je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita. Zaradi absolutne bistvene kršitve pravil postopka je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku je organ, kateremu se zadeva v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrača, vezan na pravna mnenja sodišča glede uporabe materialnega prava in njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

29. Sodišče je na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na seji, brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom. Glede na to se sodišče ni opredeljevalo do tožnikovih predlaganih dokaznih predlogov.

1 Prim. sodbi Vrhovnega sodišča RS X Ips 357/2015 in X Ips 358/ 2015. 2 Prim. sodbe Upravnega sodišča RS I U 1256/2011, I U 1956/2011, I U 1654/2013, I U 1601/2014. 3 Prim. sodbi Vrhovnega sodišča RS X Ips 725/2008 in X Ips 193/2013. 4 Prim. Upravno sodišče RS v zadevi I U 878/2017-27 z dne 19. 6. 2018.