Jedro

Za prekinitev postopka vzpostavitve etažne lastnine ni zakonskih pogojev. Izvršilni (niti znotraj njega pravdni) postopek v zvezi s sporno nepremičnino ne predstavlja ovire za tek predmetnega postopka za vzpostavitev etažne lastnine. Spor o tem, ali nepremičnina dejansko predstavlja premoženje v izključni lasti drugega nasprotnega udeleženca, namreč v izvršilnem postopku ne bo rešen, končna odločitev sodišča o vzpostavitvi etažne lastnine pa tudi ne predstavlja ovire za kasnejše uveljavljanje stvarnih pravic v pravdnem postopku.

Izrek

I.Pritožbam se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.V tem postopku se odloča o vzpostavitvi etažne lastnine na večstanovanjski stavbi, ki leži na treh nepremičninah. Ena od teh nepremičnin (ID znak 000-100) je v izključni lasti drugega nasprotnega udeleženca in je obremenjena z več hipotekami. Še pred začetkom predmetnega postopka sta se zoper drugega nasprotnega udeleženca kot dolžnika pred Okrajnim sodiščem na Vrhniki začela postopka izvršbe VL 001/2016 in I 02/2019. V teku je tudi pravdni postopek za ugotovitev nedopustnosti omenjenih izvršb na delu stavbe, v katerem sta tožnika predlagatelja tega postopka (P 03/2021 pred Okrajnim sodiščem na Vrhniki), toženci pa so prvi in drugi udeleženec tega postopka (kot upnika) ter drugi nasprotni udeleženec (kot dolžnik).

2.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek za vzpostavitev etažne lastnine do pravnomočnega zaključka postopka izvršbe na nepremičnino s parc. št. 100, k. o. X.

2.Smiselno je uporabilo določbo 4. odst. 155. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), po katerem sodišče v postopku delitve solastnine slednjega prekine do konca postopka izvršbe, če se glede stvari, ki je predmet delitve, začne postopek izvršbe. Kot dodaten argument je navedlo, da že poteka pravdni postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na delu stavbe (9. čl. ZNP-1). Pojasnilo je, da na podlagi pravil ZVEtL-1 ne more z zadostno stopnjo prepričanja ugotoviti, da s prenosom hipotek na solastniški delež drugega nasprotnega udeleženca ne bo prišlo do oškodovanja njegovih hipotekarnih upnikov. Sodišče se sklicuje še na 3. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), češ da ne sme priznati pravne veljave procesnim dispozicijam udeležencev, ki bi bile izvršene z namenom oškodovanja upnikov.

3.Zoper sklep so se pritožili oba predlagatelja, oba nasprotna udeleženca in nova udeleženka postopka A. A., vsi predlagajo njegovo razveljavitev ter opredeljujejo pritožbene stroške. Tretja udeleženka sicer v postopku na prvi stopnji ni sodelovala, vendar pritožbeno sodišče ne dvomi v njen pravni interes za sodelovanje v postopku in ji priznava status udeleženke, posledično pa tudi nima pomislekov glede njenega pravnega interesa za vložitev pritožbe. Podatki zemljiške knjige namreč potrjujejo njene navedbe, da je bila vpisana kot nova solastnica nepremičnin (*101 in 102, k. o. X), pri katerih je bila doslej vpisana prva nasprotna udeleženka, ki je sedaj vpisana le še kot imetnica osebne služnosti. Nihče od ostalih udeležencev postopka njeni udeležbi tudi ni nasprotoval.

4.Kot bistveno vsi pritožniki nasprotujejo prekinitvi predmetnega postopka in oporekajo uporabi določbe 4. odst. 155. čl. ZNP-1.

5.Predlagatelja v pritožbi poudarjata še, da je bil predmetni postopek do določene mere že izveden, zato sedaj ni mogoč drugačen vrstni red. Izpodbijana odločitev bi pomenila postopkovno pat pozicijo. Njun posamezni del ni bil obremenjen za dolgove drugega nasprotnega udeleženca, njegove hipoteke se pač prenesejo le na njegov del stavbe. Upnika sta udeleženca postopka že od samega začetka in varstvo njunih interesov je zagotovljeno.

6.Prva nasprotna udeleženka in tretja udeleženka v pritožbi opozarjata še na posebno naravo postopka po ZVEtL-1 in dejstvo, da ima ta posebna pravila glede vpisa hipotek. V konkretnem primeru je treba uporabiti določbo 4. odst. 31. čl. ZVEtL-1. V izvršilnem postopku se ne rešujejo predhodna vprašanja, relevantna za ta postopek. Ureditev etažne lastnine je nujna za pravilno nadaljevanje izvršilnega postopka, šele v predmetnem postopku se bo oddelilo zemljišče pod stavbo. Tudi pravdni postopek P 03/2021 nima vpliva na predmetni postopek, ne gre za situacijo iz 9. čl. ZNP-1, v pravdi se ne rešuje nobeno predhodno vprašanje predmetnega postopka. Nerazumljiv je zaključek, zakaj ni mogoče prenesti hipotek na solastniški delež drugega nasprotnega udeleženca. Sodišče še ni izvedlo celotnega dokaznega postopka, njegovi zaključki so preuranjeni.

7.Drugi nasprotni udeleženec v pritožbi podrobneje utemeljuje, zakaj določba 4. odst. 155. čl. ZNP-1 ni uporabljiva. Izpodbijano odločitev označuje za nesmotrno, saj je najprej smiselno ugotoviti, kaj sploh sme biti predmet izvršbe. Izvršilni postopek ne more imeti prednosti oz. bi izvotlil namen postopka vzpostavitve etažne lastnine. Po prodaji celotne nepremičnine ID znak parcela 000 586 na javni dražbi bi bil predlog za vzpostavitev etažne lastnine nesmiseln. Z izpodbijanim sklepom je sodišče sklenilo začaran krog (postopek za vzpostavitev etažne lastnine bi čakal na zaključek izvršilnega postopka, ki čaka na zaključek pravdnega postopka, ki čaka na zaključek nepravdnega sodišča o vzpostavitvi etažne lastnine).

8.Pritožbe so utemeljene.

9.Sodišče prve stopnje napačno enači predmetni postopek z nepravdnim postopkom za razdelitev stvari (solastnine), zaradi česar je napačno smiselno uporabilo 4. odst. 155. čl. ZNP-1 o prekinitvi postopka do konca izvršilnega postopka.

10.V tem postopku ne gre za delitev stvari v solastnini po določbah ZNP-1, temveč za postopek vzpostavitve etažne lastnine, v katerem se prvenstveno uporabljajo določbe ZVEtL-1. Postopek vzpostavitve etažne lastnine je posebne vrste nepravdni postopek, v katerem ne veljajo enaka pravila kot v splošnem nepravdnem postopku. Šele v primeru, da določeno vprašanje z ZVEtL-1 ni posebej urejeno, je mogoča subsidiarna uporaba določb ZNP-1 (3. čl. ZVEtL-1). V 24. čl. ZVEtL-1 izrecno zavrača prekinitev postopka tudi v primeru, kadar bi moralo sodišče po določbah zakona, ki ureja nepravdni postopek, o predhodnem vprašanju zaradi spornih dejstev prekiniti postopek in posameznega udeleženca napotiti na pravdo; sodišče postopka ne prekine, temveč odloči v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz tega zakona, če se ti ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno.

11.Izvršilni (niti znotraj njega pravdni) postopek v zvezi s sporno nepremičnino ID znak parcela 000 100 ne predstavljata ovire za tek predmetnega postopka. Izvršilni postopek ni namenjen odločanju o (ne)obstoju stvarnih pravic, temveč prisilnemu poplačilu upnikove terjatve iz dolžnikovega premoženja (1. odst. 1. čl. in 3. čl. ZIZ). Med udeleženci tega postopka sicer obstaja spor o tem, ali nepremičnina ID znak parcela 000 100 dejansko predstavlja premoženje v izključni lasti drugega nasprotnega udeleženca. A ta spor v izvršilnem postopku ne bo rešen, končna odločitev sodišča o vzpostavitvi etažne lastnine pa tudi ne predstavlja ovire za kasnejše uveljavljanje o stvarnih pravicah v pravdnem postopku (35. čl. ZVEtL-1).

12.Prekinitev postopka vzpostavljanja etažne lastnine tudi ne more biti utemeljena na smiselni uporabi določbe 3. odst. 3. čl. ZPP o prepovedi razpolaganja strank z zahtevki v določenih primerih, saj ta določba sploh ne narekuje prekinitve (pravdnega) postopka.

13.Ker torej ni zakonskih pogojev za prekinitev predmetnega postopka, je pritožbeno sodišče pritožbam ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 3. čl. ZVEtL-1 in z 42. čl. ZNP-1). Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP ter 1. odst. 151. čl. ZPP, oba v zvezi s 3. čl. ZVEtL-1 v povezavi z 42. čl. ZNP-1).

-------------------------------

1. odst. 32. čl. ZNP-1, katerega subsidiarno uporabo narekuje 3. čl. Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1).

2Sedaj razdeljena na parceli 1011 in 1012, k. o. X.

3Sedaj razdeljena na parceli 1022 in 1023, k. o. X.

4V nadaljevanju pritožbeno sodišče opušča oznako katastrske občine, ker se vse citirane parcele nahajajo v isti katastrski občini.

5Na podlagi 3. čl. ZVEtL-1 v povezavi z 42. čl. ZNP-1.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 3, 24, 35 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 9, 32, 32/1, 155, 155/4 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 3, 3/3 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 1, 1/1, 3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.