Jedro

Določitev drugega sodišča ne pride v poštev, ko za uresničitev pravnih interesov procesnih udeležencev obstajajo drugi pravni instituti. Tožnikovo nezadovoljstvo z dosedanjimi odločitvami Višjega sodišča v Ljubljani tako ne more utemeljevati prenosa pristojnosti na drugo pritožbeno sodišče. Med razloge za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče ne spadajo tudi okoliščine, ko so odločitve sodišč v posamičnih postopkih vezane na vprašanje zatrjevane tožnikove procesne sposobnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani je v teku pravdni postopek zaradi razveljavitve dednih sklepov in izročitve stvari med pravdnima strankama.

2. Višje sodišče v Ljubljani je 30. 6. 2022 Vrhovnemu sodišču odstopilo tožnikovo vlogo z dne 27. 1. 2022 (pritožbo zoper sklepe in predlog za delegacijo Višjega sodišča v Ljubljani), v kateri tožnik predlagala tudi prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče – Višje sodišče v Mariboru. Poudarja, da Višje sodišče v Ljubljani ne spoštuje zakonodaje in Ustave RS in že od leta 1996 ne upošteva njegove pravdne nesposobnosti ter socialne in duševne stiske ter potrjuje protizakonite odločitve Okrožnega sodišča v Ljubljani, Okrajnega sodišča v Domžalah in Okrajnega sodišča v Kamniku. Zato že 20 let trpi nevzdržno psihično in premoženjsko nasilje. Seznanja z izjavo z dne 13. 2. 2020, podano na CSD v Domžalah. Kršitve prvostopnega sodišča in Višjega sodišča v Ljubljani so vidne iz izvršilnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Domžalah ter iz navedb sodnice Kristine Petrič. Predlaga skrben in strokoven pregled postopkov Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1014/98, II P 1845/2000, III P 206/97, II P 516/98, II P 329/99, III P 3184/06, II P 2438/07, II P 2549/2009 in III P 29/04 ter prilaga še izjavo Su 19/2020-11 z dne 23. 11. 2020 ter sodno izvedeniški psihiatrični izvid dr. Dragana Terziča z dne 17. 11. 2008. Za protizakonite odločitve sodišč je objektivno kriv in odgovoren tudi organ za brezplačno pravno pomoč. Sklicuje se na zlorabo s strani prvostopenjske sodnice v zadevi III P 18/2020. Ne zaupa Okrožnemu sodišču v Ljubljani in Višjemu sodišču v Ljubljani oziroma v njuno pošteno in nepristransko sojenje. Vse navedeno bi negativno vplivalo na percepcijo javnosti o nevtralnosti in objektivni nepristranskosti odločanja Višjega sodišča v Ljubljani. Zato predlaga, naj se predlogu ugodi in se pritožba odstopi v reševanje Višjemu sodišču v Mariboru, ki predlagatelja še ne pozna.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo prenos pristojnosti, je po ustaljeni sodni praksi šteti tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodnikov pristojnega sodišča (subjektivni in objektivni videz nepristranskosti) ali pa če so za to podani še kakšni drugi razlogi, ki bi na primer omogočali po prenosu pristojnosti hitrejše in smotrnejše odvijanje več postopkov.

5. Ti razlogi pa v spornem primeru niso podani. Zaradi izjemne narave ukrepa iz 67. člena ZPP je treba okoliščine, ki naj bi utemeljile prenos pristojnosti, presojati strogo. Določitev drugega sodišča ne pride v poštev, ko za uresničitev pravnih interesov procesnih udeležencev obstajajo drugi pravni instituti. Tožnikovo nezadovoljstvo z dosedanjimi odločitvami Višjega sodišča v Ljubljani tako ne more utemeljevati prenosa pristojnosti na drugo pritožbeno sodišče. Nezadovoljna stranka ima v takih primerih na razpolago izrecno predvidene druge procesnopravne možnosti. Odpravi dvoma v pravilnost procesnega ravnanja in odločanja posamičnih sodnikov oz. sodišč so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniško odločitev, ki zato ne morejo hkrati pomeniti tudi tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti v pomenu navedene zakonske določbe.1

6. Med razloge za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče ne spadajo tudi okoliščine, ko so odločitve sodišč v posamičnih postopkih vezane na vprašanje zatrjevane tožnikove procesne sposobnosti.2 To v konkretnem primeru pomeni, da so za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče tožnikove navedbe o neupoštevanju njegovih duševnih stisk ter njegove pravdne nesposobnosti, prav tako neutemeljene.

7. Ob povedanem je Vrhovno sodišče tožnikov predlog zavrnilo.

1 Primerjaj sklep VS RS I R 73/2009 z dne 23. 7. 2009 in sklep VS RS I R 104/2011 z dne 29. 9. 2011, ko je Vrhovno sodišče poudarilo, da tožnikov občutek prikrajšanosti v postopkih pred določenim sodiščem, v nobenem primeru ne predstavlja zadostnega razloga za delegacijo. Enako tudi sklep VS RS I R 183/2021 z dne 15. 12. 2021. 2 Glej na primer sklepe VS RS I R 107/2019 z dne 5. 9. 2019, I R 162/2019 z dne 21. 11. 2019 in I R 72/2022 z dne 6. 7. 2022.