Jedro

Ob nesporni ugotovitvi, da tožeča stranka v postopku za izdajo spornega uporabnega dovoljenja ni sodelovala kot stranka in glede na to, da bo o izdaji uporabnega dovoljenja investitorju odločeno v ponovnem postopku, v katerem bo tožeča stranka lahko zahtevala priznanje lastnosti stranke, pravni interes za tožbo ni podan.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrglo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 29.1.2002. S to odločbo je tožena stranka odločila o pritožbi investitorja P.C., Trgovina in storitve d.o.o., K. zoper odločbo Upravne enote I. z dne 10.11.2000, s katero je bilo odločeno, da se ne izda uporabno dovoljenje za urejeno plažo in začasni gostinski objekt sezonskega značaja s kanalizacijskim priključkom pred hotelskim kompleksom B. Tožena stranka je o pritožbi odločila tako, da je navedeno prvostopno odločbo odpravila in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponoven postopek.

V obrazložitvi sodbe se sodišče sklicuje na določbo 72. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO, Uradni list SRS, št. 34/84, 29/86 in Uradni list RS, št. 59/96, 45/99 in 52/00), po kateri se zoper odločbo, s katero je odločeno o zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja, lahko pritožijo poleg investitorja tudi udeleženci gradnje. Tožnica, ki v tožbi zatrjuje, da je zemljiškoknjižna lastnica objektov, za katere je zahtevano uporabno dovoljenje, ne navaja in ne predlaga nobenih dokazov, da je investitor ali da sodi med druge udeležence gradnje. Iz upravnih spisov tudi ne izhaja, da je tožnica kot stranka sodelovala v upravnem postopku za izdajo uporabnega dovoljenja. Glede na navedeno po presoji sodišča izpodbijana odločba, s katero je tožena stranka na pritožbo investitorja odpravila odločbo, s katero je bila zavrnjena njegova zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja, očitno ne posega v kakšno pravico ali pravno korist tožeče stranke. Tožeča stranka bo namreč v ponovnem postopku izkazala okoliščine, zaradi katerih ima v tem postopku položaj stranke. Po mnenju sodišča namreč določba 72. člena ZGO ne izključuje možnosti, da upravni organ prizna lastnost stranke tudi osebi, ki ne sodi v krog oseb iz navedene določbe, če izkaže, da v tem postopku varuje svoje pravice in pravne koristi.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Navaja, da so razlogi sodbe med seboj v nasprotju. Po eni strani sodišče navaja, da tožeča stranka nima pravnega interesa za tožbo, ker ne sodi v krog oseb, navedenih v določbi 72. člena ZGO, po drugi strani pa dopušča možnost, da upravni organ lahko prizna lastnost stranke tudi osebi, ki ni investitor ali drug udeleženec gradnje, če izkaže, da v tem postopku varuje svoje pravice ali pravne koristi. In ker že iz tožbenih navedb izhaja, da tožeča stranka v upravnem postopku varuje svoje pravice ali pravne koristi, saj je lastnica zemljišča in s tem tudi objekta, na katerega se nanaša zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja, bi moralo tožeči stranki lastnost stranke priznati že sodišče samo, oziroma ne bi smelo tožbe zavreči zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Navaja, da je sodišče zmotno uporabilo določbe ZGO in ZUP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka, Državni pravobranilec Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa in P.C., d.o.o., K. kot stranka z interesom v tem upravnem sporu na pritožbo niso podali odgovora.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Razlogi, ki jih pri tem navaja, so pravilni in imajo podlago v podatkih spisa ter v določbi 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS. Po tej določbi sodišče tožbo zavrže, če v predhodnem preizkusu tožbe ugotovi, da akt, ki se s tožbo izpodbija, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno na zakon oprto korist. Ker je v obravnavanem primeru predmet upravnega spora odločitev o zahtevi investitorja v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja, v katerem tožeča stranka ni sodelovala kot stranka, tožena stranka pa je z izpodbijanim aktom odločila o pritožbi investitorja in sicer tako, da je odločitev organa prve stopnje odpravila in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponoven postopek, je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno uporabilo navedeno določbo ZUS.

Pritožbeno sodišče zatrjevanega nasprotja med razlogi sodbe ni ugotovilo. Sodišče tožbe ni zavrglo, kot zmotno meni tožeča stranka zato, ker tožeča stranka ni investitor, niti drug udeleženec gradnje, saj ima, kot pravilno navaja sodišče prve stopnje, lahko lastnost stranke v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja tudi oseba, ki ne sodi v krog oseb iz 72. člena ZGO, če izkaže, da v tem postopku varuje kakšne svoje pravice ali pravne koristi. Vendar pa ob nesporni ugotovitvi, da tožeča stranka v postopku za izdajo spornega uporabnega dovoljenja ni sodelovala kot stranka ter glede na to, da bo o izdaji uporabnega dovoljenja investitorju odločeno v ponovnem postopku, v katerem bo tožeča stranka lahko zahtevala priznanje lastnosti stranke, tudi po presoji pritožbenega sodišča pravni interes za tožbo ni podan.

Ker glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.