Jedro

Sodba je obremenjena z bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka iz 1. in 2. točke prvega odstavka 385. člena ZPP, ki jih uveljavlja toženkina revizija: kadar sodba vsebuje pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti (predmet spora po tožbi je sprememba velikosti idealnega deleža na celotni hiši, ki je v solastnini štirih solastnikov, sodba pa ugotavlja skupno lastnino dveh solastnikov na delu hiše v naravi in določi njun delež na takem delu, pri čemer niso navedeni potrebni razlogi o odločilnih dejstvih za tako postopanje, niti ne procesnopravna podlaga); kadar se za podlago odločanja vzame ugotovitve, o katerih niso bili izvedeni dokazi v postopku na prvi stopnji, s čimer je bila strankama vzeta možnost obravnavanja pred sodiščem (kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 3. in 7. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost sodbe in 7. točke drugega odstavka 354. člena ZPP). Zaradi navedenih procesnopravnih kršitev je revizijsko sodišče moralo v izpodbijanem delu (to je v odločitvi o nepremičninah) razveljaviti sodbo sodišča druge stopnje in v tem obsegu vrniti zadevo temu sodišču v ponovno odločanje (prvi odstavek 394. člena ZPP).

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se v izpodbijanem delu razveljavi in zadeva v tem delu vrača temu sodišču v ponovno odločanje. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo ugotovilo, da je solastno premoženje pravdnih strank 1/2 stanovanjske hiše v N., stoječi na parc. št. 988 k.o. K. ter vrsta premičnih stvari ter odločilo, da sta deleža pravdnih strank na skupnem premoženju enaka. Višji tožbeni zahtevek tožnika je zavrnilo, po nasprotni tožbi pa je naložilo tožniku, da mora plačati toženki polovico vrednosti prodanega avtomobila 262.500,00 SIT, medtem ko je v preostalem delu tudi toženkin nasprotni zahtevek zavrnilo.

Pritožbama obeh pravdnih strank je sodišče druge stopnje delno ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje glede nepremičnega premoženja spremenilo tako, da je kot skupno premoženje ugotovilo zgornjo etažo hiše K. v N., na njej pa delež tožnika do 2/3 in delež toženke do 1/3. Na pritožbo toženke pa je razveljavilo zavrnilni del sodbe, katere predmet je bilo skupno premoženje pravdnih strank na premičninah. V preostalem delu je pritožbi zavrnilo.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložila revizijo toženka, ki je uveljavljala vse revizijske razloge in predlagala, da naj se sodba spremeni ali razveljavi. Sodišču druge stopnje očita, da je s spremembo sodbe prekoračilo tožbeni zahtevek in hkrati zagrešilo bistveno kršitev postopka iz 7. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Tožnik je že vpisan kot solastnik nepremičnine do 1/4. S priznanjem solastnine na stanovanju pa je prejel nekaj drugega in več kot pa je zahteval. Sodba posega v solastninske pravice E. in S. B., ki sta solastnika hiše do 3/4. S priznanjem lastninske pravice na zgornji etaži je sodišče priznalo strankama tudi pravice na skupnih delih in napravah ter zemljišču. Tožnik bi moral s tožbo zajeti vse solastnike kot enotne sospornike.

E. in S. B. sta vložila tožbo na vrnitev darila (opr. št. P 95/94), ker je odpadla podlaga daritve. Proti toženki je spor že pravnomočno rešen in sta tako navedena spet solastnika hiše skupaj do 3/4, odprt pa je spor še v razmerju do tožnika. Ker pa gre za medsebojno povezane zahtevke, bi moralo sodišče vse zadeve obravnavati skupaj. Tožnik pa bi moral v sporu dokazati, da je s toženko zgradil novo stvar, to je etažno stanovanje. Materialno pravo je dalje kršeno zato, ker sodišče oceni, da je treba prispevke toženkinih staršev šteti v korist obeh pravdnih strank in ne le v korist toženke.

Postopek je nadalje bistveno kršen, ker so zaključki sodišča druge stopnje v nasprotju z zaključki sodišča prve stopnje o prispevkih toženkinih staršev h gradnji. Na drugi stopnji pa je bilo kršeno tudi razpravno načelo in načelo neposredne izvedbe dokazov, ker je sodišče druge stopnje ugotovilo drugačno dejansko stanje kot sodišče prve stopnje brez izvajanja dokazov.

V odgovoru na revizijo je tožnik predlagal, da naj se revizija zavrne, ker da v postopku na drugi stopnji ni prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka, materialno pravo pa je glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabljeno.

Državno tožilstvo Republike Slovenije se o vročeni reviziji ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, naprej ZPP).

Revizija je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v izreku svoje sodbe ugotovilo, da je skupno premoženje pravdnih strank 1/2 stanovanjske hiše na parc. št. 988 k.o. K. ter da sta na tem premoženju deleža pravdnih strank enaka, v razlogih sodbe pa je pojasnilo, da sta pravdni stranki lastnika zgornje etaže navedene hiše (ki je sicer trietažna) ter da sta pravdni stranki na podlagi darilne pogodbe s staršema toženke vknjiženi na nepremičnini parc. št. 988 k.o. K. vsaka do 1/4 celote. Sodišče druge stopnje je tako sodbo spremenilo tako, da je ugotovilo kot skupno premoženje pravdnih strank zgornjo etažo stanovanjske hiše, na njej pa tožnikov delež do 2/3 in toženkin do 1/3. V razlogih je spremembo glede deležev pravdnih strank pojasnilo med drugim z ugotovitvijo, da je sodišču druge stopnje znano iz podatkov njegovih spisov II Cp 1144/93 in II Cp 1252/94, da je toženka vrnila darilo svojim staršem in je zato njena 1/4 hiše zopet prešla v last njenih staršev ter v posledici tega ni možno upoštevati vrednosti praznega podstrešnega prostora kot njen osebni prispevek k nastanku skupnega premoženja.

Taka sodba je obremenjena z bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka iz 1. in 2. točke prvega odstavka 385. člena ZPP, ki jih uveljavlja toženkina revizija: sodba vsebuje pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti (predmet spora po tožbi je sprememba velikosti idealnega deleža na celotni hiši, ki je v solastnini štirih solastnikov, sodba pa ugotavlja skupno lastnino dveh solastnikov na delu hiše v naravi in določi njun delež na takem delu, pri čemer niso navedeni potrebni razlogi o odločilnih dejstvih za tako postopanje, niti ne procesnopravna podlaga); za podlago odločanja pa so bile vzete ugotovitve, o katerih niso bili izvedeni dokazi v postopku na prvi stopnji, s čimer je bila strankama vzeta možnost obravnavanja pred sodiščem (kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 3. in 7. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost sodbe in 7. točke drugega odstavka 354. člena ZPP). Zaradi navedenih procesnopravnih kršitev je revizijsko sodišče moralo v izpodbijanem delu (to je v odločitvi o nepremičninah) razveljaviti sodbo sodišča druge stopnje in v tem obsegu vrniti zadevo temu sodišču v ponovno odločanje (prvi odstavek 394. člena ZPP).

Naloga sodišča druge stopnje bo, da v ponovljenem postopku preizkusi sodbo sodišča prve stopnje tudi v smeri bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, ki se v pritožbi izrecno uveljavlja. Pri tem velja opozoriti, da more sodišče druge stopnje spremeniti sodbo sodišča prve stopnje samo pod pogoji 373. člena ZPP, da samo novih oziroma drugih dokazov (ki niso bili že izvedeni v postopku na prvi stopnji) ne more izvajati in ne nanje opreti drugačne odločitve.

Odločba o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 166. člena ZPP.