Jedro

Kot pritožbeni razlog zoper sklep o odmeri nagrade za izvedensko delo je (poleg očitka, da izvedensko delo ni bilo opravljeno) možno upoštevati le pritožbo zoper višino odmerjene nagrade, ki pa je toženka ni podala.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom III P 953/2015 (redovna št. 67) je sodišče prve stopnje odmerilo nagrado in stroške izvedencu mag. Z.D. v višini 1.987,33 EUR (točka I izreka), ugotovilo, da izvedenec ni zavezanec za DDV (točka II izreka) in od zneska priznane nagrade in stroškov obračunalo 8,85% prispevek za posebne primere zavarovanja v višini 175,88 EUR in 0,53% prispevek za poškodbe pri delu v višini 10,53 EUR (točka III izreka). Odredilo je, da se plačilo skupnega zneska 2.173,74 EUR izvršbi iz založenega predujma pravdnih strank, davki in prispevki pa nakažejo na ustrezne račune (točka IV izreka) in da se plačilo izvede najkasneje v roku 45 dni od izdaje sklepa ter predložitvi eRačuna, v kolikor je izvedenec obvezan za njegovo izdajo (točka V izreka).

2. S sklepom III P 946/2015 (redovna št. 68) je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvedencu T.R. za pisno izdelavo izvedenskega mnenja odmerijo nagrada in stroški v višini 723,45 EUR (točka I izreka), ugotovilo, da izvedenec ni zavezanec za DDV (točka II izreka) in od zneska priznane nagrade in stroškov obračunalo 8,85% prispevek za posebne primere zavarovanja v višini 64,02 EUR ter 0,53% prispevek za poškodbe pri delu v višini 3,83 EUR (točka III izreka). Odredilo je, da se plačilo skupnega zneska 791,31 EUR izvrši iz založenega predujma pravdnih strank, davki in prispevki pa nakažejo na ustrezne račune (točka IV izreka) in da se plačilo izvede najkasneje v roku 45 dni od izdaje sklepa ter predložitvi eRačuna, v kolikor je izvedenec obvezan za njegovo izdajo (točka V izreka).

3. Zoper sklepa je pritožbi po svojemu pooblaščencu vložila tožena stranka (v nadaljevanju toženka). Iz pritožb, ki sta v pretežnem delu vsebinsko enaki, izhaja, da se toženka ne strinja z imenovanjem izvedenca iz področja elektroenergetske stroke in vodnega gospodarstva, ker je sama predlagala imenovanje izvedenca za hidrologijo. Posledično je izdelano izvedensko mnenje za predmetni postopek neuporabno, saj imenovana izvedenca nimata znanj s področja hidrologije. Pritožbi sodišču prve stopnje očitata, da je sklepa o odmeri nagrade in stroškov izdalo preuranjeno, saj izvedenca nista opravila svoje naloge in nista odgovorila na vprašanje, ali nepremičnina tožeče stranke (v nadaljevanju tožnica) leži ob reki Dravi in ali je to območje zajel sporni poplavni val. Do tega zaključka sta izvedenca sicer prišla brez vsakršne hidrološko-hidravlične analize. Izvedensko delo se opravi načeloma ustno in bo potrebno opraviti še zaslišanje. Iz pritožbe zoper sklep o odmeri stroškov izvedencu T.R. dodatno k zapisanemu še izhaja, da toženec sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj T.R. ni vpisan v imenik sodnih izvedencev in zato ne more biti sodni izvedenec, kot ga v sklepu zmotno naslavlja sodišče prve stopnje. Tudi sam je na izvedenskem izvidu in mnenju jasno naveden kot sodni cenilec za gradbeništvo – vodno gospodarstvo. Ker je izvedencu T.R. priznalo stroške po Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik), je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj je v primeru, če izvedenec ni vpisan v imenik sodnih izvedencev, pravico do povračila stroškov mogoče presojati le po splošnih pravilih obligacijskega prava. Toženka se zavzema za ugoditev pritožbama, razveljavitev sklepov in povračilo pritožbenih stroškov.

4. Odgovor na pritožbi ni bil podan.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenima sklepoma odmerilo priglašene stroške izvedencev mag. Z.D. in T.R., ki sta v predmetnem postopku izdelala pisni izvid in mnenje. Ker samo ne razpolaga s strokovnim znanjem, se je glede na določbo 243. člena ZPP ob ustreznem dokaznem predlogu pravdnih strank v predmetnem postopku odločilo za izvedbo dokaza z izvedencema. V skladu s prvim odstavkom 245. člena ZPP je postavilo dva izvedenca (sodnega izvedenca za elektroenergetiko mag. Z.D. in strokovnjaka za vodno gospodarstvo T.R.), saj je ocenilo, da en izvedenec ne bi mogel odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja.

7. Drugi odstavek 245. člena ZPP določa, da se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela. Ta določba je instrukcijske narave in določa, da se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci, sodišče pa lahko postavi za izvedenca tudi koga, ki ni v seznamu sodnih izvedencev. T.R. sicer ni na seznamu sodnih izvedencev, je pa sodni cenilec (za gradbeništvo in vodno gospodarstvo), zato mu je sodišče prve stopnje pravilno priznalo stroške po Pravilniku, ki določa enake višine nagrad tako za sodne izvedence in za sodne cenilce. Brezpredmetno je, kako je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu o odmeri stroškov imenovalo T.R.. Ne glede na to, ali ga sodišče prve stopnje v sklepu imenuje sodni izvedenec ali cenilec, je upravičen do plačila za opravljeno delo po Pravilniku, saj je tarifa za oba enaka. Jezikovno neprimerno imenovanje pa tudi ne pomeni bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo neutemeljeno očita toženka v pritožbi zoper sklep o odmeri nagrade in stroškov T.R., saj sklep nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, izrek je razumljiv in ne nasprotuje samemu sebi ter razlogom sklepa.

8. Postavljena izvedenca sta v celoti opravila svojo nalogo in odgovorila na vsa vprašanja, ki jih je postavilo sodišče prve stopnje v sklepu z dne 10. 7. 2018 in vprašanja toženke, navedena v vlogi z dne 4. 5. 2017. Pri tem ni relevantno, ali so bila vprašanja izvedencema postavljena v izreku ali obrazložitvi sklepa o postavitvi izvedencev. Odgovorila sta tudi na vprašanje, ali so vzrok za poplavni val dne 4. in 5. novembra 2012 le ekstremni vremenski pogoji - močno deževje in ali je tožničino nepremičnino zajel sporni poplavni val, pri tem pa sta izhajala iz razpoložljivih podatkov. Izvedenca nista napravila hidrološko-hidravlične analize, na podlagi katere bi bilo mogoče preučiti stanje z in brez vpliva povečanega pretoka Drave iz Avstrije in razbrati obseg škode zaradi povečanja pretoka iz sosednje Avstrije. Vendar takšne naloge sodišče izvedencema (zaenkrat) ni izrecno naložilo. Izvedencema zato pripada nagrada za opravljeno izvedensko mnenje. Pri tem na odločitev o odmeri stroškov ne more vplivati, ali bo zaradi pripomb strank potrebna pisna dopolnitev mnenja ali ustno zaslišanje, saj pravica do nagrade nastane, ko izvedenec v celoti opravi svojo nalogo po sklepu sodišča, kar je v konkretnem primeru izpolnjeno. O tem, ali izvedencema pripada tudi nagrada za dopolnitev bodisi v pisni bodisi v ustni obliki bo sodišče prve stopnje v skladu z določbami Pravilnika odločalo v nadaljevanju postopka, če bo dopolnitev opravljena.

9. Sodišče druge stopnje se z nadaljnjimi obširnimi pritožbenimi očitki, ki se nanašajo na imenovanje izvedencev, njuno stroko, način izdelave izvedenskega mnenja, vsebinske nepravilnosti in nepopolnosti v mnenju, ni ukvarjalo, saj vsega navedenega ni mogoče šteti kot pritožbeni razlog zoper sklep o odmeri nagrade za izvedensko delo. Zoper sklep o postavitvi izvedenca posebna pritožba ni mogoča in bo lahko toženka morebitne pritožbene razloge (glede neprimerne usposobljenosti izvedencev in nejasnosti oziroma pomanjkljivosti mnenja) uveljavljala v postopku na prvi stopnji s predlogom za dopolnitev mnenja ali za postavitev novega izvedenca oziroma v pritožbi zoper sodbo, če bo menila, da nejasnosti v mnenju niso bile odpravljene v postopku na prvi stopnji. Kot pritožbeni razlog zoper sklep o odmeri nagrade za izvedensko delo pa je (poleg očitka, da izvedensko delo ni bilo opravljeno) možno upoštevati le pritožbo zoper višino odmerjene nagrade, ki pa je toženka ni podala.

10. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker toženka kljub obsežnim pritožbenim očitkom ni prerekala samega izračuna nagrade in stroškov ter priznane skupne višine le-teh, je sodišče druge stopnje opravilo uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), ki ni pokazal nepravilnosti, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Sodišče druge stopnje tako nima pomislekov o pravilnosti odločitve glede višine odmerjene nagrade in stroškov, ki je oprta na pravilna materialnopravna izhodišča (249. člen ZPP in določbe Pravilnika).

11. Glede na povedano je sodišče druge stopnje pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12. Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).