Jedro

Dejstvo, da je predsednik višjega sodišča, ki naj bi odločalo o pritožbi obdolženke, izvenzakonski partner oškodovanke, daje postopku videz pristranskosti.

Izrek

Za odločanje o pritožbi zoper sodbo Okrajnega sodišča v Murski Soboti I K 9663/2014 z dne 30. 3. 2016 se določi Višje sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Murski Soboti je v kazenski zadevi I K 9663/2014 s sodbo z dne 30. 3. 2016 obdolženo A. Š. spoznalo za krivo storitve kaznivega dejanja krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) ter ji izreklo pogojno obsodbo, v kateri ji je določilo kazen petih mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta. Zagovorniki obdolženke so zoper sodbo sodišča prve stopnje vložili pritožbo.

2. Predlagateljica na podlagi prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) predlaga prenos krajevne pristojnosti na drugo višje sodišče v Republiki Sloveniji. Med razlogi za prenos navaja, da je oškodovanka M. P. bivša sodnica in predsednica Okrajnega sodišča v Mariboru, ki so jo nekateri kot sodelavko in prijateljico, drugi pa kot kolegico, pogosto srečevali tudi v sodni stavbi. Oškodovanka je sedaj odvetnica v Mariboru, zato se službeno še vedno srečujejo. Predlagateljica posebej poudarja, da je oškodovanka izvenzakonska partnerica predsednika Višjega sodišča v Mariboru, M. R. Te okoliščine po njeni presoji ne zagotavljajo videza nepristranskega sojenja v smislu 23. člena Ustave RS oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP).

3. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Institut prenosa krajevne pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka oziroma drugih tehtnih razlogov predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča. Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave RS oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.

4. Ne da bi se opredeljevalo do vseh okoliščin, ki jih je navedla predlagateljica, je Vrhovno sodišče že iz razloga, ker je predsednik višjega sodišča, ki naj bi odločalo o pritožbi obdolženke, izvenzakonski partner oškodovanke, kar daje postopku videz pristranskosti, odločilo, da se predlogu za prenos krajevne pristojnosti ugodi in za odločanje v tej zadevi določi Višje sodišče v Ljubljani.