Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zdravstvena izvida, ki ju je predložil odvetnik tožeče stranke, skupaj kažeta na to, da bi lahko bila tožeča stranka v času odpovedi tožbenemu zahtevku in umika tožbe pravdno nesposobna. Na to tudi kaže ravnanje mimo svojega pooblaščenca. Zadnje samo po sebi sicer še ni odločilni dokaz za obstoj pravdne nesposobnosti, je pa v povezavi s prej navedenima zdravstvenima izvidoma dober indic. Ker prvostopenjsko sodišče ni pazilo na to, ali je tožeča stranka pravdno sposobna v zadevi in je kljub temu odločilo o zadevi, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba in sklep se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.
Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi odpovedi, s katero je zavrnilo tožbena zahtevka za razveljavitev dveh darilnih pogodb. Ustavilo je tudi postopek za ponovno vknjižbo lastninske pravice M. R., vendar ne zaradi odpovedi tožbenemu zahtevku, temveč zaradi umika tožbe.
Zoper sodbo vlaga pritožbo tožeča stranka, zastopana po odvetniku. V njej kot pritožbeni razlog navaja kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v ponovno obravnavanje prvostopenjskemu sodišču. Pritožba navaja, da je bila pri tožnici že 10. 11. 2010 ugotovljena hitro napredujoča demenca s hudimi kognitivnimi motnjami. Pri naslednjem pregledu, ki je bil 31. 1. 2011, je psihiater ugotovil že popolno dezorientiranost tožnice v času in prostoru. Tožnica poleg tega ni obvestila svojega odvetnika niti o odpovedi tožbenemu zahtevku niti o umiku tožbe. Sedaj je v teku postopek za imenovanja skrbnika za posebni primer za tožnico. Odvetnik tožeče stranke navaja še druge okoliščine, iz katerih naj bi izhajalo, da umik zahtevka in kasneje odpoved zahtevku ni bil odraz prave volje stranke, ki jo zastopa.
Pritožba je utemeljena.
Prvostopenjsko sodišče je izdalo sodbo na podlagi odpovedi potem, ko se je tožeča stranka odpovedala zahtevku "proti svojim sinovom T, D in J". Na sami izjavi o odpovedi je kot datum sestavitve napisan 8. 12. 2010, prvostopenjsko sodišče pa jo je prejelo šele 7. 1. 2011. Prvostopenjsko sodišče je na podlagi te izjave potem izdalo sodbo na podlagi odpovedi. Sklep o ustavitvi postopka je izdalo na temelju umika tožbe z dne 8. 12. 2010. Iz navedb odvetnika tožeče stranke izhaja, da je tožeča stranka v časovnem obdobju, v katerem se je odpovedala tožbenemu zahtevku, bila dementna. Glede tega je tudi priložil potrdili zdravnikov specialistov – psihiatrov.
Sodišče mora ves čas po uradni dolžnosti paziti na to, ali je stranka pravdno sposobna (80. člen ZPP). Če stranka ni pravdno sposobna, sodišče pa kljub temu odloči o zadevi, stori bistveno kršitev določb pravdnega postopka (11. točka 2. odstavka 339. člena ZPP smiselno).
Zdravstvena izvida, ki ju je predložil odvetnik tožeče stranke skupaj kažeta na to, da bi lahko bila tožeča stranka v času odpovedi tožbenemu zahtevku (7. 1. 2011) in umika tožbe (8. 12. 2010) pravdno nesposobna. Na to tudi kaže ravnanje mimo svojega pooblaščenca. Zadnje samo po sebi sicer še ni odločilni dokaz za obstoj pravdne nesposobnosti, je pa v povezavi s prej navedenima zdravstvenima izvidoma dober indic.
Prvostopenjsko sodišče ni pazilo na to, ali je tožeča stranka pravdno sposobna v tej zadevi in je kljub temu odločilo o zadevi. Storjena je bila bistvena kršitev določb pravdnega postopka, zaradi katere je bilo potrebno razveljaviti prvostopenjsko sodbo in zadevo vrniti v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP). V novem sojenju bo moralo prvostopenjsko sodišče presoditi, ali je bila tožeča stranka pravdno sposobna v času, v katerem se je odpovedala tožbenemu zahtevku oziroma ga umaknila in po potrebi ravnati po 82. členu ZPP.