Jedro

Pomorski privilegij za lastnike ladij predstavlja skrito tveganje, saj obstaja ne glede na vpise v ladijski register. Prav zato je uveljavitev pomorskega privilegija časovno omejena na določeno (kratko) razdobje od nastanka privilegija. Pri pomorskem privilegiju, ki je nastal zaradi škode, je odločilen trenutek nastanek škode, ki jo je povzročila ladja. Logično gre za neposredno škodo, s pomorskim privilegijem je zavarovana terjatev (neposrednega) oškodovanca.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kopru zavrnilo predlog upnika za zavarovanje z začasno odredbo (zaradi zavarovanja tožnikove terjatve iz pomorskega privilegija) z zaustavitvijo ladje I. In razlogov sklepa izhaja, da je tožeča stranka verjetno izkazala obstoj odškodninske terjatve in tudi pogoj nevarnosti, vendar je pomorski privilegij prenehal veljati. Do škodnega dogodka je namreč prišlo 31.1.2020, prva zaustavitev ladje pa je bila odrejena šele 3.3.2022. 2. Zoper sklep se upnik pritožuje. Škoda ni nastala z dnem škodnega dogodka, ampak šele najprej z dnem izdaje računa A., to je 20.3.2020. Zato od nastanka pomorskega privilegija do prve zaustavitve ladje še nista minili dve leti. Tudi iz 81. člena Zakona o ladijskem prevozu države Sierra Leone izhaja, da dvoletni rok začne teči z dnem, ko se vzpostavi terjatev. To pa je lahko šele, ko je znan obseg škode. Drugačna razlaga pretirano oži pravico do sodnega varstva, saj bi se lahko zgodilo, da bi dvoletni rok potekel preden bi oškodovanec lahko realno uveljavljal obseg škode. Po razlagi Ustavnega sodišča in sodišča ESČP pri uporabi tujega prava ni dopustno zastaralnih in prekluzivnih rokov uporabljati na način, ki lahko vodi do izvotlitve pravice do sodnega varstva. V konkretnem primeru je Višje sodišče presodilo, da je tožnik dobil legitimacijo šele s plačilom terjatve neposrednemu oškodovancu. Do sanacije nesreče ni bil znan obseg škode in ni bilo podlage za zaustavitev ladje. Poleg tega se iztek roka upošteva samo na ugovor stranke in ne po uradni dolžnosti. Sodišče tudi ni preizkusilo predloga z vidika ostalih trditev tožnika, to je o odgovornosti drugega toženca na podlagi spregleda pravne osebnosti. V nadaljevanju te trditve, podane po vložitvi predloga za začasno odredbo, ponavlja.

3. V odgovoru na pritožbo sta dolžnika pritrdila razlogom sodišča prve stopnje in predlagala zavrnitev pritožbe. Menita, da sodišče zatrjevane pravne in dejanske podlage, ki se nanaša na spregled pravne osebnosti, ne bi smelo upoštevati.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Stališče upnika, da naj bi škoda, ki je zavarovana s pomorskim privilegijem, nastala šele z dnem izdaje računa A., je napačno. Za nastanek terjatve je odločilen datum, ko je škoda nastala neposrednemu oškodovancu, s pomorski privilegijem pa je zavarovana le terjatev, ki jo ima neposredni oškodovanec iz naslova te škode1. Glede na časovno omejenost pomorskega privilegija je torej odločilno vprašanje, kdaj je bil obseg škode znan, oziroma bi lahko bil znan neposrednim oškodovancem. Do škodnega dogodka je prišlo 30.1.2020, zaustavitev ladje pa je bila odrejena 3.3.2022. Ker upnik (napačno) vztraja, da naj bi rok za uveljavitev pomorskega privilegija začel teči šele, ko je prejel račune neposrednih oškodovancev, ni pa navajal nobenih drugih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je škoda, zavarovana s pomorskim privilegijem, nastala šele po 3.3.20202, ni verjetno izkazal pogojev za zaustavitev ladje po 948. členu Pomorskega zakonika (v nadaljevanju PZ) v zvezi z drugim odstavkom 946. člena PZ in je bil predlog za izdajo začasne odredbe pravilno zavrnjen.

6. Drugačna razlaga bi bila v nasprotju z namenom pomorskega privilegija. Pomorski privilegij za lastnike ladij predstavlja skrito tveganje, saj obstaja ne glede na vpise v ladijski register. Prav zato je uveljavitev pomorskega privilegija časovno omejena na določeno (kratko) razdobje od nastanka privilegija. Pri pomorskem privilegiju, ki je nastal zaradi škode, je odločilen trenutek nastanek škode, ki jo je povzročila ladja. Logično gre za neposredno škodo, s pomorskim privilegijem je zavarovana terjatev (neposrednega) oškodovanca. Drugačna razlaga bi pomenila, da pomorski privilegij lahko traja v nedogled. Res je treba upoštevati tudi pravico upnika do sodnega varstva, vendar to pomeni le, da je treba tehtati med pravico lastnika ladje do zasebne lastnine in pravico upnika do sodnega varstva. V konkretnih okoliščinah3 o pretirani omejitvi pravice do sodnega varstva ni mogoče govoriti4. Upnik je imel glede na zgoraj povedano vse možnosti, da predlaga zaustavitev ladje pravočasno.

7. Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe glede tega, da je sodišče o prenehanju pomorskega privilegija odločilo, ne da bi ga dolžnika izrecno uveljavljala. Rok dveh let ima po mnenju pritožbenega sodišča prekluzivno naravo5. To pa pomeni, da pravica preneha in mora to sodišče upoštevati ob pravilni uporabi materialnega prava.

8. Pritožnik neutemeljeno opozarja na spremembo tožbe med postopkom (s katero je vtoževani znesek od B. d.o.o. zahteval tudi na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti). V predlogu za izdajo začasne odredbe je namreč izrecno navedel, da zahteva zavarovanje svoje terjatve iz naslova pomorskega privilegija. Predloga za izdajo začasne odredbe ni spremenil, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za obravnavo predloga glede verjetnosti terjatve tudi z vidika navedb o spregledu pravne osebnosti.

9. Na podlagi vsega povedanega in ker tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju).

1 Neposredni oškodovanec za del zatrjevane škode je tudi upnik. Gre za škodo, ki mu je bila lahko znana že z dnem škodnega dogodka. 2 Iz navedb v priloženi tožbi I Pg 9/2021 izhaja, da so dela s sanacijo trajala 4 dni, kar pomeni, da je bil tudi neposrednemu oškodovancu obseg škode lahko znan precej pred 3.3.2021. 3 V zadevah Ustavnega sodišča in ESČP, na katere se sklicuje pritožnik, je vedno šlo za upoštevanje konkretnih okoliščin, ki so, za razliko od predmetne zadeve, pritožnikom dejansko onemogočile uveljavitev sodnega varstva. 4 Navsezadnje pa pomorski privilegij po našem pravu, in tudi na primer po mednarodni konvenciji o pomorskih privilegijih in hipotekah iz leta 1993, preneha že po letu dni. 5 Sierra Leonski The Merchant Shipping Act iz leta 2003 uporablja izraz „extinction“ in ne „limitation“.