Jedro

Obnova postopka je izredno pravno sredstvo zoper dokončno odločbo. Postopka, ki je končan s sklepom, ni mogoče obnoviti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Upravne enote A z dne 26. 7. 2001, s katero je prvostopni organ kot nedovoljen zavrgel predlog za obnovo postopka, ki sta ga vložili tožnici zoper sklep UE A z dne 23. 2. 1999, s katerim je bil zavržen zahtevek za denacionalizacijo premoženja, podržavljenega pok. AA in BB. Tožena stranka je v obrazložitvi navedla, da je prvostopni organ odločil pravilno in zakonito, saj je glede na določbe 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) obnovo postopka možno predlagati le v postopkih, ki so se končali z odločbo, ne pa tudi v postopkih, ki so se končali s sklepom. V obravnavani zadevi pa se je postopek končal s sklepom prvostopnega organa, s katerim je bila zavržena zahteva za denacionalizacijo premoženja, ker za začetek postopka ni bila izpolnjena obvezna procesna predpostavka, določena s četrtim odstavkom 60. člena Zakona o denacionalizaciji, po katerem morajo imeti stranke denacionalizacijskega postopka, ki nimajo stalnega prebivališča oziroma sedeža v Republiki Sloveniji, pooblaščenca, ki ima stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji.

Tožeči stranki v tožbi navajata, da sta upravičenki do denacionalizacije premoženja matere AA (umrla 27. maja 1994). Predlagata, da se oceni po predloženih fotografijah hiša in gospodarsko poslopje. Zaradi kratkega roka za vložitev tožbe ni bilo mogoče dobiti potrdil o državljanstvu, ki pa so že vložena in jih bo po prejemu pooblaščenka odstopila sodišču. V postopku je prišlo do situacije, da se je zadeva prekinila, kar je razvidno iz priložene dokumentacije. Smiselno predlagata odpravo odločbe tožene stranke.

Zastopnik javnega interesa je udeležbo v postopku priglasil. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je neutemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna dopustnost obnove denacionalizacijskega postopka, končanega s sklepom o zavrženju vloge za denacionalizacijo.

Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki omogoča, da se upravni postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (dokončna odločba), ponovi deloma ali v celoti ter na podlagi obnovljenega postopka izda drugačno odločbo v upravni stvari. Obnova postopka je dopustna le ob pogojih, ki jih določa zakon. Člen 260 ZUP (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02) določa dva osnovna pogoja za obnovo postopka. Prvi je, da je upravni postopek končan z odločbo, ki je v upravnem postopku dokončna. Drugi pogoj za obnovo postopka pa je obstoj obnovitvenega razloga.

V obravnavanem primeru ni pogojev za obnovo postopka že iz razloga, ker ni podan prvi pogoj, torej, ker denacionalizacijski postopek ni bil končan z dokončno odločbo, ampak s sklepom. Postopka, ki je bil končan s sklepom, ni mogoče obnoviti. Prvostopni organ je zato pravilno, ker v zadevi ni bila podana procesna predpostavka dopustnosti, predlog za obnovo postopka zavrgel. Tožeča stranka glede na navedeno torej ni mogla uspeti s predlogom za obnovo, ter tudi ne more uspeti s tožbo, saj je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, za svojo odločitev pa je navedla tudi pravilne razloge.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.