Jedro

Nujno je ugotoviti natančne zneske, ki predstavljajo sredstva rezervnega sklada, saj v tem primeru gre za pravice izločitvenih upnikov do sredstev rezervnega sklada. Glede pritožbenih izvajanj, da iz ugotavljanja analize izvršb ne bo imela koristi stečajna masa, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da pri stečajnem postopku ne gre za to, da imajo korist samo nekateri upniki, pač pa sta bistveni načeli stečajnega postopka, da je treba vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako (46. člen ZFPPIPP) in da je treba postopek zaradi insolventnosti voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov (47. člen ZFPPIPP). To pa niso le ločitveni upniki, pač pa tudi navadni, prednostni in izločitveni upniki.

Prav ima upraviteljica, ko navede, da je treba ravnati v skladu s Stanovanjskim zakonom, da se sredstva rezervnega sklada prenesejo na novega upravnika (61. člen SZ-1). Drugačno ravnanje namreč pomeni prekršek, ki bi ga moral v nasprotnem primeru kriti dolžnik. Tako ne držijo pavšalne navedbe upnika, da gre za zgolj stroške za stečajno maso in tudi ni sprejemljiv njegov predlog, da naj upraviteljica predlaga izločitvenim upnikom sredstev rezervnega sklada, da prevzamejo celotne terjatve in ob tem doplačajo (pavšalno) ocenjeni delež za terjatev, ki bi se nanašala na splošno maso oziroma da naj se naredi groba (najbrž mišljena) pavšalna razmejitev zneskov v terjatvah, ki se nanašajo na sredstva rezervnega sklada in na stroške upravljanja.

Izrek

Pritožba upnika T. d. o. o. se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upraviteljici dalo soglasje za plačilo stroška stečajnega postopka navedenega v predlogu z dne 1. 9. 2021 (PD 1319), ki je sestavni del izreka sklepa in je objavljen hkrati z objavo sklepa.

2. Zoper ta sklep se je pritožil upnik T. d. o. o. zaradi zmotne uporabe materialnega prava in sodišču predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi ter zavrne predlog za izdajo sklepa o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka in stečajni upraviteljici naloži v plačilo pritožbene stroške upnika.

3. Na pritožbo je odgovorila upraviteljica, ki je predlagala, da jo višje sodišče zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnik v času poslovanja izvajal storitev upravljanja večstanovanjskih objektov (preko 300 objektov). V končnem seznamu preizkušenih terjatev je bilo prijavljenih preko 260 izločitvenih pravic iz naslova manjka sredstev v rezervnih skladih objektov. Novi upravniki so v stečajnem postopku prijavili izločitveno pravico na sredstvih rezervnega sklada, ker to premoženje ne sodi v stečajno maso, z namenom, da se sredstva izločijo iz posesti stečajnega dolžnika in prenesejo na novega upnika. Predlog stroškov se nanaša na izvedbo analitične obdelave izvršilnih postopkov za izvedeno delo v obdobju od začetka aprila 2021 do konca junija 2021. Za uspešno izterjavo terjatev in za pravilno obravnavo najdenih sredstev rezervnega sklada, izvajalec storitev analizira aktivne izvršilne zadeve in ugotavlja, iz česa so glavnice sestavljene. To delo je zamudno zaradi posebnosti programov, počasnosti programov predvsem pa zaradi uporabe več evidenc, ki jih je potrebno celostno obravnavati. Dolžnik namreč ni izvršb vlagal tako, da bi v primeru, če je dolžnik dolgoval plačila za rezervni sklad in stroške upravljanja, vsako glavnico zahteval posebej, pač pa je glavnico združil v vse zapadle nezastarane terjatve. Tako so združeni stroški z naslova plačila rezervnega sklada in stroškov upravljanja. Iz samega predloga za izvršbo se ne da razbrati, kaj jo sestavlja. Upraviteljica ne more poleg rednega dela opravljati obsežnih raziskav katera sredstva sodijo v rezervni sklad in katera ne. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom Cst 262/2021 že zavrnilo pritožbo dolžnika, ko je upraviteljica predlagala izdajo soglasja za plačilo stroškov obdelave podatkov izvršilnih postopkov za obdobje april 2020 do marec 2021. V tistem obdobju je izvajalec izvedel analizo 125 zadev in sodišče prve stopnje mu je v tistem primeru stroške v višini 11.870,60 EUR bruto priznalo, kar je sodišče druge stopnje potrdilo. Prav tako mu je sodišče prve stopnje priznalo stroške za obdobje april 2021 do konca junija 2021 v višini 10.248,00 EUR bruto, ko je zunanji izvajalec opravil analizo 140 izvršilnih zadev.

6. Iz pritožbe upnika izhaja, da sodišče ne bi smelo dati soglasja za plačilo teh stroškov, saj stečajna upraviteljica obremenjuje stečajno maso s stroški izvršb, ki niso smotrni, saj dosežene koristi ne zadoščajo niti za pokritje nastalih stroškov in se morajo zato kriti iz posebnih stečajnih mas, kot je razvidno iz načrta 10 in 11 razdelitve posebne razdelitvene mase. Pritožbeno sodišče odgovarja, da je upoštevaje določbo 371. člena v zvez s 226. členom ZFPPIPP takšna situacija zakonsko predvidena in tako ni mogoče sodišču prve stopnje očitati, da je kršilo materialno pravo.

7. Sodišče pritrjuje tudi upraviteljici, da je nujno ugotoviti natančne zneske, ki predstavljajo sredstva rezervnega sklada, saj v tem primeru gre za pravice izločitvenih upnikov do sredstev rezervnega sklada. Glede pritožbenih izvajanj, da iz ugotavljanja analize izvršb ne bo imela koristi stečajna masa, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da pri stečajnem postopku ne gre za to, da imajo korist samo nekateri upniki, pač pa sta bistveni načeli stečajnega postopka, da je treba vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako (46. člen ZFPPIPP) in da je treba postopek zaradi insolventnosti je voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov (47. člen ZFPPIPP). To pa niso le ločitveni upniki, pač pa tudi navadni, prednostni in izločitveni upniki.

8. Pritožbene navedbe, da je ravnanje upraviteljice usmerjeno, da potroši več kot 150.000,00 EUR iz sredstev upnikov, pričakovani izplen pa je 00,00 EUR prilivov, so pavšalne in niso konkretizirane. Sploh glede na ugotovitve v spisu, da so se iz teh (terjanih v izvršbi) terjatev že zgodili prilivi v stečajno maso in sicer so septembra 2021 je bilo prilivov 145.468,98 EUR, celotna unovčena splošna stečajna masa je bila v istem obdobju 291.783,54 EUR, pa upraviteljica s prodajo terjatev ni niti začela.

9. Prijavljenih je bilo preko 260 izločitvenih pravic in udeleženih je preko 250 rezervnih skladov. Prav ima upraviteljica, ko navede, da je treba ravnati v skladu s Stanovanjskim zakonom (SZ-1), da se sredstva rezervnega sklada prenesejo na novega upravnika (61. člen SZ-1). Drugačno ravnanje namreč pomeni prekršek, ki bi ga moral v nasprotnem primeru kriti dolžnik. Tako ne držijo pavšalne navedbe upnika, da gre za zgolj stroške za stečajno maso in tudi ni sprejemljiv njegov predlog, da naj upraviteljica predlaga izločitvenim upnikom sredstev rezervnega sklada, da prevzamejo celotne terjatve in ob tem doplačajo (pavšalno) ocenjeni delež za terjatev, ki bi se nanašala na splošno maso oziroma da naj se naredi groba (najbrž mišljena) pavšalna razmejitev zneskov v terjatvah, ki se nanašajo na sredstva rezervnega sklada in na stroške upravljanja.

10. Vsak upnik mora sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti (129. člen ZFPPIPP).

11. Glede na vse navedeno je bilo treba pritožbo upnika zavrniti. Njegove razloge je pritožbeno sodišče kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).