Jedro

Dejstvo, da je morala tožena stranka odgovoriti na večje število podobnih tožb glede sodnikov istega sodišča (teh naj bi bilo okoli 20), in da naj bi šlo po vsebini za identične odgovore na tožbo, ne spremeni ugotovitve, da je bil vsak odgovor na tožbo nujno potreben za pravdo. Zato vložitve večjega števila sicer podobnih odgovorov na tožbo ni mogoče šteti za takšno okoliščino, ki bi izključevala uporabo tar. št. 3100 ZOdvT in količnika 1,3. Okoliščina, da je praktično identične tožbe vložilo večje število sodnikov, ne vpliva na odmero nagrade, saj ZOdvT in ZPP ne predvidevata drugačne odmere nagrade pooblaščencu v primeru tako imenovanih množičnih tožb.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (odločitev o stroških postopka).

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku za obdobje od 6. 5. 2004 do 6. 5. 2009 izplačati premalo izplačano plačo v znesku 23.786,52 EUR, pri čemer je dolžna od tega zneska obračunati in plačati pripadajoče davke in prispevke od posameznih mesečnih razlik, razvidnih iz sodbe (I. točka izreka). V skladu z uspehom v sporu je odločilo, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 598,50 EUR v 8 dneh, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka izpolnitvenega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

Tožnik se je pravočasno pritožil zoper odločitev o stroških postopka (II. točka izreka) v navedeni sodbi. Iz vsebine pritožbe je razvidno, da izpodbija navedeno odločitev iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava po določbi 2. točke 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in spremembe) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Navaja, da je pooblaščenec tožene stranke v tem sporu vložil popolnoma enak odgovor na tožbo kot v drugih sporih, saj je enako tožbo pred sodiščem prve stopnje vložilo še vsaj 20 sodnikov z Okrožnega in Okrajnega sodišča v Kranju. Iz teh razlogov tožena stranka ne more biti upravičena do povrnitve stroškov zaradi zastopanja v celotni višini v vsaki enaki zadevi, temveč zgolj v sorazmernem delu oziroma v njegovem primeru do 5 % pripadajočih stroškov po predpisani tarifi. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni odločitev o stroških v izpodbijanem delu sodbe tako, da jih ustrezno zniža. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano odločitev o stroških postopka v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP ter glede pravilne uporabe materialnega prava. Ugotovilo je, da je odločitev o stroških v navedeni sodbi materialnopravno pravilna.

Pritožbeno sodišče navaja, da je bil v tem sporu odgovor na tožbo nujno procesno dejanje, ki ga je tožena stranka morala opraviti, saj bi lahko bila v nasprotnem izdana zamudna sodba. Stroški, ki so ji zaradi tega nastali, so bili tako potrebni za pravdo. Ker se po določbi prvega odstavka 16. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (ZDPra, Ur. l. RS, št. 20/1997 in spremembe) stroški zastopanja državnega pravobranilstva v postopkih pred sodišči in upravnimi organi obračunavajo po tarifi o odvetniških storitvah, je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru pri odmeri nagrade za odgovor na tožbo pravilno izhajalo iz tar. št. 3100 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008).

Dejstvo, da je morala tožena stranka odgovoriti na večje število podobnih tožb glede sodnikov iz istega sodišča (teh naj bi bilo po navedbah tožnika okoli 20), in da naj bi šlo torej po vsebini za identične odgovore na tožbo, ne spremeni ugotovitve, da je bil vsak odgovor na tožbo nujno potreben za pravdo. Zato vložitve večjega števila sicer podobnih odgovorov na tožbo ni mogoče šteti za takšno okoliščino, ki bi izključevala uporabo tar. št. 3100 ZOdvT in količnika 1,3. Okoliščina, da je praktično identične tožbe vložilo večje število sodnikov, tako ne vpliva na odmero nagrade, saj ZOdvT in ZPP ne predvidevata drugačne odmere nagrade pooblaščencu v primeru tako imenovanih množičnih tožb. V skladu s tako ugotovljenimi pravnimi razlogi zavzemanje pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje priznati toženi stranki stroške za zastopanje po pooblaščencu v ustrezno nižjem znesku, ne more biti utemeljeno.

Ker niso podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.