Jedro

V konkretni zadevi sodišče odloča o ukrepih za varstvo koristi otrok, in sicer o predlogu za izrek ukrepa trajnejšega značaja - omejitve starševske skrbi na področju skrbi za izobraževanje otrok. Nasprotna udeleženca ne zanikata navedb predlagatelja, da kljub obveznosti osnovnošolskega izobraževanja nista poskrbela, da bi mld. hčeri pristopili k opravljanju preverjanja znanja, prav tako pa tudi ne zanikata, da mld. sina nista vpisala v osnovno šolo. Tako v konkretnem primeru na eni strani stojijo interesi staršev, ki uveljavljata določen koncept varovanja otrokovih koristi na področju osnovnošolskega izobraževanja, ki je v nasprotju s konceptom obveznega osnovnošolskega izobraževanja, ki temelji na ustavi in zakonu, na drugi strani pa je ta koncept lahko v navzkrižju z interesi oziroma koristjo otrok. Že to narekuje oziroma nakazuje na dvom, da starša zaradi lastnega pogleda na obvezno osnovnošolsko izobraževanje ne bosta zmogla zastopati koristi otrok, medtem ko bo postavljena skrbnica zastopala koristi otrok, jih nepristransko informirala, sodišču posredovala njihovo mnenje, podajala navedbe, predlagala dokaze ter se izrekala o procesnem gradivu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo: - da se mladoletnim otrokom nasprotnih udeležencev A. A., B. B. in C. C. za zastopanje v tej zadevi postavi kolizijska skrbnica, odvetnica D. D. (I. točka izreka); - da ima kolizijska skrbnica v tem postopku vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika mladoletnih otrok ter je dolžna zavarovati njihove pravice in koristi tako, da se seznani z aktualno družinsko situacijo v kateri se nahajajo mladoletni otroci, med drugim tako, da preuči dosedanjo spisovno dokumentacijo v predmetnem postopku, stopi v kontakt z mladoletnimi otroki in pridobi njihovo mnenje, se v roku 15 dni opredeli do predloga za izrek ukrepa trajnejšega značaja - omejitve starševske skrbi in postavitve pod skrbništvo ter v roku 8 dni do predloga za izdajo začasne odredbe, ter da zastopa mladoletne otroke v tem postopku (II. točka izreka); - da bodo stroški kolizijske skrbnice izplačani iz sredstev Okrožnega sodišča v ... (III. točka izreka); - ter da pritožba ne zadrži njegove izvršitve (IV. točka izreka).

2.Zoper sklep sta laično pritožbo vložila nasprotna udeleženca. Menita, da sklep o postavitvi kolizijskega skrbnika temelji na zmotnih, neutemeljenih in nedokazanih trditvah predlagatelja. Opozarjata, da: - v sklepu ni bilo upoštevano dejansko stanje glede osnovnošolskega izobraževanja njunih otrok; - niso navedene pravno veljavne določbe, ki naj bi ju nasprotna udeleženca kršila; - ni navedeno, v čem je izkazano ogrožanje pravic in koristi njunih otrok; - ni podlage za vodenje postopka v smeri ukrepanja države; - je bilo neustrezno uporabljeno materialno pravo; - z ničemer ni zagotovljeno uspešno izobraževanje in zaključek osnovnošolskega izobraževanja na kakšen drug način, kot ga izvajata nasprotna udeleženca; - nikjer ni navedeno, kdo bo odgovoren za morebitno neuspešno izobraževanje in v čem se bo manifestirala ta odgovornost, če izsiljeni način izobraževanja za njune otroke ne bo ustrezen; - so bile z izdajo sklepa kršene njune roditeljske pravice; - je bila z vodenjem postopka in dejanj v njegovem okviru njuni družini povzročena materialna škoda ter nenadomestljiva škoda na kvaliteti življenja in zdravju članov družine. Pritožnika obširno oporekata navedbam predlagatelja, da so zaradi zanemarjanja skrbi glede izobraževanja njuni otroci visoko ogroženi, ker nista poskrbela za njihov vpis v šolo, da naj bi bila do šole negativno nastrojena ter da naj bi otrokom omejevala kontakt z njihovo socialno mrežo. Glede imenovanja kolizijske skrbnice opozarjata, da je strokovnjak s področja gradbenega prava in zato zanjo niso izkazane ustrezne strokovne in osebnostne kompetence.

3.Na pritožbo je argumentirano odgovorila kolizijska skrbnica ter predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožbeno sodišče odgovarja le na tiste pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa o postavitvi kolizijskega skrbnika, in ne odgovarja na obširne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na predlog predlagatelja za izrek ukrepa trajnejšega značaja (omejitev starševske skrbi na področju skrbi za izobraževanje otrok), o katerem bo odločeno šele v nadaljevanju postopka.

5.Pravna podlaga za odločitev o postavitvi kolizijskega skrbnika je v prvem odstavku 269. člena Družinskega zakonika, po katerem se kolizijski skrbnik imenuje otroku, nad katerim izvajajo starševsko skrb starši, če so si njihove koristi v navzkrižju. Kolizijski skrbnik se torej postavi takrat, ko se sodišču vzbudi dvom, ali starši zmorejo v postopku varovati ne le svoje, ampak predvsem interese in koristi otrok.

6.V konkretni zadevi sodišče odloča o ukrepih za varstvo koristi otrok, in sicer o predlogu za izrek ukrepa trajnejšega značaja - omejitve starševske skrbi na področju skrbi za izobraževanje otrok. Nasprotna udeleženca ne zanikata navedb predlagatelja, da kljub obveznosti osnovnošolskega izobraževanja nista poskrbela, da bi mld. hčeri pristopili k opravljanju preverjanja znanja, prav tako pa tudi ne zanikata, da mld. sina nista vpisala v osnovno šolo. Tako v konkretnem primeru na eni strani stojijo interesi staršev, ki uveljavljata določen koncept varovanja otrokovih koristi na področju osnovnošolskega izobraževanja, ki je v nasprotju s konceptom obveznega osnovnošolskega izobraževanja, ki temelji na ustavi in zakonu, na drugi strani pa je ta koncept lahko v navzkrižju z interesi oziroma koristjo otrok. Že to narekuje oziroma nakazuje na dvom, da starša zaradi lastnega pogleda na obvezno osnovnošolsko izobraževanje ne bosta zmogla zastopati koristi otrok, medtem ko bo postavljena skrbnica zastopala koristi otrok, jih nepristransko informirala, sodišču posredovala njihovo mnenje, podajala navedbe, predlagala dokaze ter se izrekala o procesnem gradivu.

7.Pavšalni pomislek pritožnikov o primernosti postavljene kolizijske skrbnice ni utemeljen. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je postavljena kolizijska skrbnica, ki je odvetnica, sposobna zagotoviti strokovno in neodvisno zastopanje ter varovanje pravic in koristi mladoletnih otrok v tem postopku. Kot je skrbnica pojasnila v odgovoru na pritožbo, se ukvarja s področjem družinskega prava in z vsemi področji varovanja koristi otrok, na področju otrokovih pravic se redno izobražuje, opravljeno ima tudi posebno usposabljanje za zastopanje otrok in mladoletnikov v kazenskih postopkih, pridobila je tudi Help certifikat s področja družinskega prava in človekovih pravic.

8.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

-------------------------------

1V nadaljevanju DZ.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 269, 269/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.