Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep II Ip 796/2022

ECLI:SI:VSLJ:2022:II.IP.796.2022 Izvršilni oddelek

obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi ugovor zastaranja zastaranje obresti judikatnih terjatev zastaranje občasne terjatve zastaranje zamudnih obresti bodoče terjatve občasne terjatve
Višje sodišče v Ljubljani
22. avgust 2022
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ugovorne trditve, da so zastarale vse zamudne obresti, ki so tekle do tri leta pred vložitvijo predloga za izvršbo v tej zadevi, kar je določljivo in upniku znano ter izhaja iz samega spisa, ter navedba „do tri leta pred vložitvijo predloga za izvršbo“ zadoščajo trditvenemu bremenu glede zastaranja zamudnih obresti, saj takšno uveljavljanje pojmovno ne zahteva navedbe začetka teka zastaralnega roka. Dolžnik mora v ugovoru zastaranja navesti pravno relevantna dejstva, vendar pa ni potrebno, da so ta tudi v celoti pravilna – dolžnik lahko v ugovoru zahteva „več“, uspe pa v manjšem delu.

Kot terjatve, ki zapadejo v bodoče, je treba šteti tiste občasne terjatve, ki zapadejo po času, na katerega segajo časovne meje pravnomočnosti izvršilnega naslova, to je po dnevu zadnje obravnave oziroma izdaje sodbe, smiselno za izvršilni postopek po dnevu izdaje sklepa o izvršbi oziroma drugega naložitvenega sklepa v izvršilnem postopku. Do pravnomočne ustavitve izvršilnega postopka zastaranje zgolj ne more začeti teči, ne vpliva pa navedeno na to, katere zamudne obresti predstavljajo pravo judikatno terjatev in katere ne, ter na to, da so zastarale vse tiste obresti, ki so pričele teči do 3 leta pred vložitvijo predloga za izvršbo.

Izrek

I. Pritožba upnika se zavrne in se sklep v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

II. Pritožba dolžnika se zavrne in se sklep v tistem delu, v katerem sodišče prve stopnje ugovoru ni ugodilo, v zvezi z dopolnilnim sklepom o ugovoru z dne 16. 5. 2022, in II. točki izreka, potrdi.

Dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovoru dolžnika delno ugodi in se sklep naslovnega sodišča I 147/2021 z dne 14. 10. 2021 v I. točki izreka razveljavi za:- zakonske zamudne obresti od zneska 1.397,61 EUR, ki so natekle od 17. 1. 2008 do 11. 8. 2018, - zakonske zamudne obresti od zneska 139,75 EUR, ki so natekle od 8. 10. 2008 do 11. 8. 2018 in - zakonske zamudne obresti od zneska 88,78 EUR, ki so natekle od 9. 7. 2011 do 11. 8. 2018, ter se v tem obsegu predlog upnika za izvršbo zavrne, izvršba pa v tem delu ustavi (I. točka izreka sklepa) in da dolžnik sam krije svoje stroške, nastale z vložitvijo ugovora z dne 28. 10. 2021 (II. točka izreka sklepa).

2. Z dopolnilnim sklepom o ugovoru z dne 16. 5. 2022 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se sklep naslovnega sodišča I 147/2021 z dne 20. 1. 2022 dopolni tako, da se doda nova III. točka izreka sklepa, ki se glasi: „Ugovor dolžnika se v preostalem delu, t.j. v delu, ki se nanaša na ugovor obstoja terjatve, ugovor zastaranja glavnice ter ugovor zastaranja judikatnih zakonskih zamudnih obresti od zneska 1.397,61 EUR za čas od 6. 11. 2006 do 16. 1. 2008, zavrne.“

3. Zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa se pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da so bile dolžnikove navedbe o zastaranju tako glavnične terjatve kot obrestnega dela pavšalne. Dolžnika zastopa odvetnik, ki je vešč prava in pozna pravila o zahtevi po obrazloženosti ugovora. Dolžnik bi moral navesti dejstva o začetku in konca zastaralnega roka ter ponuditi dokaze, saj je trditveno breme na njem. Sodišče je samo zapolnilo pomanjkljivo obrazložitev ugovora, razen pri glavnični terjatvi, kjer je obresti priznalo do 16. 1. 2008 kot judikatno terjatev. Izvršilni postopek, iz katerega izhaja izvršilni naslov, je tekel do 21. 12. 2011, ko se je pravnomočno končal, zato tudi zastaranje obresti do tedaj ni teklo. Obresti do tega dne tako niso zastarale. Priglaša pritožbene stroške.

4. Zoper tisti del sklepa, v katerem dolžnik z ugovorom ni uspel, v zvezi z dopolnilnim sklepom o ugovoru z dne 16. 5. 2022, in II. točko izreka sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožuje tudi dolžnik. Navaja, da se ne strinja, da terjatve ne bi zastarale, saj je od zapadlosti nedvomno poteklo več kot 5 let ali celo 10 let. Dolžnik je navedel, da ni prejel nobenih listin, zaradi česar je potrebno preveriti podpise na vročilnicah in pokazalo se bo, da niso njegovi ter sklep ne temelji na izvršilnem naslovu. Glede na to, da ni izvršilnega naslova, pa je potrebno predlog za izvršbo zavrniti zaradi zastaranja terjatve. Priglaša pritožbene stroške.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom ZIZ.

7. Svojo odločitev o ugovoru dolžnika je sodišče prve stopnje utemeljilo z obrazložitvijo, da mora ugovor zastaranja mora biti obrazložen tako, da dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki so pomembna za zastaranje. Dolžnik tako nosi trditveno breme o začetku in koncu zastaranja, pa tudi za katere terjatve je začel teči zastaralni rok. Sodišče ugotavlja, da dolžnik takšnih dejstev v zvezi z izterjevano glavnico ni podal, temveč je v tem delu zgolj pavšalno ugovarjal, da je terjatev (smiselno v celoti) zastarana iz razloga, ker naj bi šlo za terjatev iz leta 2006, kar je več kot dovoljuje katerikoli zastaralni rok. Je pa sodišče presodilo, da je dolžnik z navajanjem, da so obresti zastarane vsaj v delu, ki presega tri leta pred vložitvijo predmetnega predloga za izvršbo, zadostil svojemu trditvenemu bremenu glede zastaranja obresti, pri čemer je ugovor zastaranja v tej zvezi po oceni sodišča delno utemeljen, in sicer glede ne pravih judikatnih, občasnih terjatev iz naslova zakonskih zamudnih obresti. Občasne terjatve (v konkretnem primeru zakonske zamudne obresti), ki izvirajo iz izvršilnega naslova in zapadejo v bodoče (drugi odstavek 347. člena OZ) so tako tiste občasne terjatve, ki so zapadle po dnevu izdaje posameznega izvršilnega naslova.1 V zvezi s preostalimi trditvami, da dolžnik ne ve, da bi upniku karkoli dolgoval oz. ne ve, zakaj naj bi šlo, zaradi česar bo o sami terjatvi več navedel, ko bo pregledal prvotni spis, že sedaj pa terjatev prereka v celoti, pa je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je dolžnik sklepa, ki predstavljata v predmetni zadevi izvršilni naslov, prejel že ob vročitvi izpodbijanega sklepa, skupaj s predlogom za izvršbo z dne 11. 8. 2021, dopolnitvijo z dne 12. 10. 2021, ter ostalo dokumentacijo (med drugim tudi predlog za izvršbo v zadevi I 805/2017). V tej zvezi je pojasnilo, da je izvršilno sodišče v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZIZ vezano na izvršilni naslov. Zato ugovorne trditve dolžnika (ki so sicer pavšalne), da predmetno terjatev prereka v celoti iz razloga, ker ne ve, da bi upniku karkoli dolgoval, oz. da ne ve, da bi kadarkoli prej prejel kakšne listine oz. sklepe v izvršilnem postopku I 815/2007, v predmetnem izvršilnem postopku (upoštevaje strogo načelo formalne legalitete) niso upoštevne. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

**O pritožbi upnika**

8. Višje sodišče uvodoma ne pritrjuje upniku, ki v pritožbi uveljavlja, da ugovor dolžnika (niti) v delu glede zastaranja zamudnih obresti ni bil obrazložen. V ugovoru je dolžnik namreč uveljavljal, da so zastarale vse zamudne obresti, ki so tekle do tri leta pred vložitvijo predloga za izvršbo v tej zadevi, kar pa je določljivo in upniku znano ter izhaja iz samega spisa. Navedba „do tri leta pred vložitvijo predloga za izvršbo“ tudi po presoji višjega sodišča zadošča trditvenemu bremenu glede zastaranja zamudnih obresti, saj takšno uveljavljanje pojmovno ne zahteva navedbe začetka teka zastaralnega roka. Dolžnik mora v ugovoru zastaranja navesti pravno relevantna dejstva, vendar pa ni potrebno, da so ta tudi v celoti pravilna – dolžnik lahko v ugovoru zahteva „več“, uspe pa v manjšem delu (kot je tudi sodišče prve stopnje ugotovilo, da vendarle niso zastarale tiste zamudne obresti, ki predstavljajo prave judikatne terjatve).

9. Prav tako upnik neutemeljeno uveljavlja, da niso zastarale vse tiste zamudne obresti, ki so tekle do pravnomočne ustavitve izvršilnega postopka I 815/2007. Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) določa v 356. členu, da vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, zastarajo v desetih letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok. Vse občasne terjatve (tudi obresti), ki izvirajo iz takšnih odločb ali poravnav in zapadejo v bodoče, pa zastarajo v roku, določenem za zastaranje občasnih terjatev, to je tri leta od zapadlosti vsake posamezne terjatve. Sodna praksa se je v zvezi z navedenim izrekla, da trenutek, od katerega začne teči to časovno obdobje („v bodoče“) lahko določimo le, če povežemo določbo drugega odstavka, ki govori o občasnih terjatvah, ki izvirajo iz takšnih odločb, z določbo prvega odstavka, ki govori o pravnomočnih odločbah. Kot terjatve, ki zapadejo v bodoče, je zato treba šteti tiste občasne terjatve, ki zapadejo po času, na katerega segajo časovne meje pravnomočnosti izvršilnega naslova, to je po dnevu zadnje obravnave oziroma izdaje sodbe (tako sklep VSRS III Ips 85/2008), smiselno za izvršilni postopek po dnevu izdaje sklepa o izvršbi oziroma drugega naložitvenega sklepa v izvršilnem postopku. Do pravnomočne ustavitve izvršilnega postopka zastaranje zgolj ne more začeti teči, ne vpliva pa navedeno na to, katere zamudne obresti predstavljajo pravo judikatno terjatev in katere ne, ter na to, da so zastarale vse tiste obresti, ki so pričele teči do 3 leta pred vložitvijo predloga za izvršbo.

10. Pritožba upnika po povedanem ni utemeljena, zato jo je višje sodišče zavrnilo in sklep v izpodbijani I. točki izreka potrdilo (2. točka izreka sklepa).

11. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

**O pritožbi dolžnika**

12. S pritožbenimi trditvami, da se ne strinja, da terjatve ne bi zastarale, saj je od zapadlosti nedvomno poteklo več kot 5 let ali celo 10 let, dolžnik ne more uspeti. Sodišče prve stopnje se je natančno in pravilno, tudi vsebinsko, opredelilo v zvezi z zastaranjem glavnice in pravih judikatnih zakonskih zamudnih obresti, navedlo vso pravilno materialnopravno podlago ter pojasnilo, da je desetletni zastaralni rok pričel teči z dnem 21. 1.2 2011, ko je bil pravnomočno končan izvršilni postopek I 815/2017, predlog za izvršbo pa je bil vložen 11. 8. 2021, zato izterjevana terjatev ni zastarala. Zaradi specifične narave sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je kombinirani postopek izdaje plačilnega naloga in hkratne dovolitve izvršbe, v takem primeru zastaranje namreč ne začne teči že takoj po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, temveč (šele) tedaj, ko je izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine pravnomočno končan (primerjaj sklep VSL II Ip 744/2020). Ugovor glede zastaranja glavnične terjatve in terjatve iz naslova pravih judikatnih terjatev zamudnih obresti tako ni bil le neobrazložen, temveč tudi neutemeljen.

13. Pravilno pa je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi ostale dolžnikove ugovorne navedbe, in sicer, da naj listin ne bi prejel (ter naj izvršilna naslova tako ne bi bila izvršljiva), saj je pravilno pojasnilo, da je skladno z načelom stroge formalne legalitete vezano na izvršilni naslov, vse dokler ta obstoji. Navedeno pomeni, da je vezano tudi na potrdilo o izvršljivosti, vse dokler dolžnik ne uspe z njegovo razveljavitvijo. V izvršilnem postopku dolžnik skladno z ustaljeno sodno prakso ne more uveljavljati, da izvršilnega naslova ni prejel, torej, da ta ni izvršljiv, temveč mora navedeno storiti v postopku, iz katerega izhaja izvršilni naslov (prim. drugi odstavek 42. člena ZIZ). Dolžnik tako ne more uspeti niti s pritožbeno trditvijo, da je terjatev zastarala že prej, ker ni judikatna.

14. Po pojasnjenem tudi pritožba dolžnika ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in sklep v tistem delu, v katerem dolžnik z ugovorom ni uspel, v zvezi z dopolnilnim sklepom o ugovoru z dne 16. 5. 2022, in II. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 V konkretni izvršilni zadevi to pomeni, da triletni zastaralni rok velja za zakonske zamudne obresti od posameznih zneskov glavnice na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa I 815/2007 z dne 17. 1. 2008, in sicer za zakonske zamudne obresti od zneska 1.397,61 EUR, zapadle po 17. 1. 2008, in zakonske zamudne obresti od zneska 139,75 EUR, zapadle po 8. 10. 2008, ter na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa I 815/2007 z dne 22. 6. 2011 za zakonske zamudne obresti od zneska 88,78 EUR, zapadle po 9. 7. 2011.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia