Jedro

Organ za BPP je ugotovil, da tožnik ni zaprosil za dodelitev BPP v zvezi s postopkom, za katerega se po določbah ZBPP lahko dodeli. Glede na podatke v upravnem spisu je bil organ za BPP dolžan tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči obravnavati v smislu 36. člena ZBPP tako, da zaradi odločanja tožnik ne bi izgubil pravice vložiti pritožbo in bi mu bila, če bi ugotovil, da tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, le-ta dodeljena pravočasno. Ker je vložitev pritožbe vezana na zakonski rok, pravočasnost pomeni odločanje do izteka pritožbenega roka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani – organ, pristojen za odločanje o odobritvi brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 10. 10. 2012. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoč za pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani (pravilno Kočevju) PRuz 149/12 z dne 8. 10. 2012, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za nadomestno izvršitev uklonilnega zapora z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti in za oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Prosilec je prošnji priložil kopijo predmetnega sklepa, trimesečno potrdilo o pokojninskih prejemkih in druge listine o premoženjskih in družinskih razmerah, organ za BPP pa je pridobil izpisek iz CRP in izpiske iz GURS, KDD, ZZZS in TRR. Organ za BPP je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil, ker postopek izvršitve kazni uklonilnega razloga ni sodni postopek, temveč upravni postopek, ki se rešuje po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij in subsidiarno po Zakonu o splošnem upravnem postopku. Za tak postopek pa ni mogoče dodeliti brezplačne pravne pomoči, ker ne gre za prosilčevo pravico do sodnega varstva pred pristojnim sodiščem. Organ za BPP tudi meni, da je tožnik ustrezno pritožbo sposoben napisati sam.

Tožnik vlaga tožbo, v kateri navaja, da je izpodbijano odločbo prejel 17. 10. 2012, tega dne pa je potekel rok za pritožbo. Za dodelitev brezplačne pravne pomoči je zaprosil pravočasno, na izpolnjeni vlogi pa je bilo zabeleženo, da je zadeva urgentna. Ko je ugotovil, da je njegova prošnja rešena negativno, se je popoldne napotil na sodišče, kjer so mu zatrdili, da lahko sam napiše pritožbo in jo odda na A.. To pa ne drži. V njegovem kraju dela pošta do 18 ure. Ker pa je bil še do 17 ure na sodišču, je bil prepozen. Tožnik še navaja, da ga moti to, da so bile opravljene poizvedbe na GURS, KDD, ZZZS in TRR. Če pa bi po njegovem predlogu zaslišali priče, ki bi potrdile njegovo nedolžnost, bi bila zadeva zaključena in bi bil prost bremen. Tako pa se verjame krivi in krivični prijavi bivše žene in otrok. Tožnik se sprašuje, ali krivo pričanje ni kaznivo.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi.

Tožba ni utemeljena.

Z izpodbijano odločbo je organ za BPP zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker je ugotovil, da je ni zaprosil v zvezi s postopkom, za katerega se po določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) brezplačna pravna pomoč lahko dodeli (26. člen ZBPP). Tožnik v tožbi navaja dva razloga, zaradi katerih tej odločitvi nasprotuje; z navedbami, da je odločbo prejel tistega dne, ko je moral opraviti dejanje, v zvezi s katerim je zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči, smiselno ugovarja postopanju organa z BPP, z navedbami, da niso bile zaslišane priče, ki bi potrdile, da ni storil očitanega prekrška, pa odločitvi prekrškovnega organa o prekršku.

Iz podatkov predloženega upravnega spisa izhaja, da je tožnik prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložil 10. 10. 2012, na prošnji pa je oznaka „nujno, rok izteče 17. 10. 2012“. Glede na te podatke sodišče meni, da je bil organ za BPP dolžan tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči obravnavati v smislu 36. člena ZBPP tako, da zaradi odločanja tožnik ne bi izgubil pravice vložiti pritožbo in bi mu bila, če bi ugotovil, da tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, le-ta dodeljena pravočasno. Ker je vložitev pritožbe vezana na zakonski rok, pravočasnost pomeni odločanje do izteka pritožbenega roka. Tako pa je organ za BPP odločil. Izpodbijano odločbo je izdal 16. 10. 2012, tožniku pa je bila vročena, kar med strankama ni sporno, 17. 10. 2012. Do izteka tega dne pa je imel tožnik na predpisan način pošiljanja vlog še možno vložiti pritožbo. Sicer pa je organ za BPP ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči in je prošnjo zavrnil. Glede na navedeno sodišče presoja, da organ za BPP ni kršil postopkovnih določb, glede na vsebino odločitve (zavrnitev prošnje) pa tudi ni bilo poseženo v njegovo pravico do sodnega varstva.

Kolikor tožnik navaja, da ga moti, ker je organ za BPP opravljal poizvedbe pri GURS, KDD, ZZZS, TRR, mu sodišče pojasnjuje, da organ, ki odloča o prošnjah za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi zakonskega pooblastila te podatke pridobiva zaradi ugotavljanja finančnega položaja prosilca, kar je eden od zakonskih kriterijev, ki se upoštevajo pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. V konkretnem primeru pa se organ za BPP na te podatke niti ni oprl, ker je ugotovil, da tožniku brezplačne pravne pomoči ne more dodeliti iz drugih razlogov. V zvezi s tožnikovimi ugovori, da niso bile zaslišane priče, ki bi potrdile njegovo nedolžnost, sodišče ugotavlja, da se te nanašajo na odločanje o prekršku. V presojo pravilnosti in zakonitosti odločbe o prekršku pa se sodišče v tem postopku, katerega predmet je odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, ne spušča in zato teh ugovorov ne presoja.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.