Jedro

Upnik v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine je praviloma (glej 24. člen ZIZ) lahko le tisti, ki je v verodostojni listini označen kot upnik. Gre za procesno predpostavko za dovolitev izvršbe, saj o utemeljenosti predloga po materialnem pravu izvršilno sodišče niti ne sme odločati. Zato je potrebno predlog, ki ga vloži oseba, ki v verodostojni listini ni označena kot upnik, zavreči.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in predlog za izvršbo z dne 27.07.2000 zavrže. V ostalem se pritožba zavrne. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 16.08.2000 sklenilo, da se upnikov predlog za izvršbo z dne 27.07.2000 zavrne. Upnik se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepravilne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navedel je, da je terjatev družbe X & Y d.o.o. prešla na nanj na podlagi Pogodbe o odstopu terjatve z dne 18.05.2000, ki jo je dolžnik sklenil z dotedanjim upnikom (odstopnikom) in novim upnikom (prevzemnikom). Izpisek iz poslovnih knjig družbe X & Y d.o.o. je skladen s terjatvijo, ki je bila cedirana. Ob odstopu mu je prejšnji upnik izročil vse verodostojne listine - izpisek iz poslovnih knjig, račune, bremepise, pogodbo o prodaji blaga št. 11/97 z dne 04.01.1997 in pogodbo o skladiščenju tekstilnih proizvodov št. 11/97 z dne 04.01.1997. Za prenos terjatve dolžnikova privolitev ni potrebna. O odstopu pa je bil dolžnik obveščen in je vanj celo privolil. Odločitev sodišča prve stopnje, da bo moral upnik v pravdi dokazati, da je odstopljena terjatev prešla nanj, je nelogična in nesmiselna. Sodišče je prekoračilo obseg pristojnosti, ki jih ima v izvršilnem postopku. Napačno se je oprlo na 24. člen ZIZ, saj je bila izvršba predlagana na podlagi verodostojne listine in ne na podlagi izvršilnega naslova. Meni, da pogodbe o odstopu terjatve ni potrebno posebej overjati, saj ne gre za pravni posel, za katerega bi bila taka overitev predpisana. Tudi javne listine upnik za odstopljeno terjatev ne more pridobiti. Upnik tudi ne more predrugačiti verodostojnih listin, ki jih je prevzel od prejšnjega upnika. Zanj pogodba o odstopu terjatve z ostalimi listinami predstavlja verodostojne listine. Upnik je v predlogu za izvršbo izrecno navedel, da ga vlaga na podlagi izpiska iz poslovnih knjig z dne 18.05.2000 in predložil vso ostalo dokumentacijo. Če je sodišče prve stopnje menilo, da je predložena dokumentacija dvomljiva ali nepopolna, bi ga moralo pozvati k dopolnitvi in v primeru, da predloga ne bi dopolnil, predlog zavreči in ne zavrniti. Če je predlog za izvršbo zavrnjen, upnik svoje pravice ne more več uspešno uveljavljati v pravdi. Predlagal je, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagano izvršbo dovoli oz. izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožba je delno utemeljena. Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v 23. členu določa, katere listine so v smislu navdenega zakona verodostojne listine. To so med drugim faktura, izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, overjena zasebna listina itd. Upnik je izvršbo predlagal na podlagi verodostojne listine in sicer izpiska iz poslovne knjige z dne 18.05.2000, v katerem pa je kot upnik navedena družba X & Y d.o.o. Trgovina in storitve, K..., Celje in ne on. Sodišče prve stopnje je upnika pravilno opozorilo na določbo 24. člena ZIZ, v kateri so navedeni pogoji pod katerimi dovoli sodišče izvršbo tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik. Če veljajo navedeni pogoji za prehod terjatve v primeru, da upnik razpolaga z izvršilnim naslovom, veljajo tem bolj za primere, ko je izvršba predlagana na podlagi verodostojne listine. Če upnik ne izkaže prehoda terjatve v skladu z določili 24. člena ZIZ, sodišče zgolj na podlagi verodostojnih listin, v katerih ta ni označen kot upnik, predlagane izvršbe ne sme dovoliti. Tudi pritožbeni navedbi, da bi moralo sodišče upnika pozvati, da vlogo dopolni, ker jo bo sicer zavrglo (glej Dida Volk: Izvršba in zavarovanje, str. 212), v konkretnem primeru ni moč pritrditi. Upnik je v predlogu za izvršbo navedel, da izvršbo predlaga na podlagi izpiska iz poslovnih knjig z dne 18.05.2000 in navedeno listino tudi predložil sodišču (priloga A2). Upnikov predlog za izvršbo tako ni bil formalno nepopolen, saj je imel vse sestavine v smislu 1. odst. 40. člena ZIZ. Upnik pa ob vložitvi predloga za izvršbo ni izkazal prehoda terjatve z listinami, ki bi zadostile pogojem iz 1. odst. 24. člena ZIZ. V kolikor s takimi listinami ne razpolaga, bo lahko, kot ga je pravilno opozorilo sodišče prve stopnje, prehod terjatve dokazal samo s pravnomočno odločbo izdano v pravdnem postopku. Pritrditi pa je stališču pritožnika, da bi moralo sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zavreči in ne zavrniti. V izvršilnem postopku namreč sodišče o procesni in materilanopravni legitimaciji odloča hkrati in to na začetku postopka. Aktivno procesno legitimirana za začetek in vodenje izvršilnega postopka je praviloma oseba, ki je v izvršilnem naslovu označena kot materialnopravni upnik. Kadar pa se izvršba vodi na podlagi verodostojne listine pa sodišče prve stopnje niti ne sme odločati o tem, ali je predlog po materialnem pravu utemeljen. Zato je upnik v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine praviloma (glej 24. členu ZIZ) lahko le tisti, ki je v verodostojni listini označen kot upnik. Gre za procesno predpostavko za dovolitev izvršbe, saj o utemeljenosti predloga po materialnem pravu izvršilno sodišče niti ne sme odločati (glej Triva-Belajec-Dika: Sudsko izvršno pravo, Opći dio, Zagreb 1984, str. 108-109). Zato je treba predlog, ki ga vloži oseba, ki v verodostojni listini ni označena kot upnik, zavreči. Glede na zapisano je sodišče druge stopnje pritožbi upnika delno ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) razveljavilo in predlog za izvršbo na podlagi 1. točke 365. člena ZPP zavrglo. V delu v katerem je upnik predlagal, da se predlagana izvršba dovoli, pa je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo. Odločitev o stroških temelji na 2. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Upnik je s pritožbo uspel le v neznatnem delu (prim. 3. odst. 154. člena ZPP). Glede na to, da predlog za izvršbo ne bo obravnavan, dolžniku ni moč naložiti povračila stroškov pritožbenega postopka, saj ti v smislu 5. odst. 38. člena ZIZ za izvršbo niso bili potrebni. Zato bo moral stroške, ki so mu v zvezi s pritožbo nastali, upnik nositi sam.