Jedro

Javno podjetje je izpolnilo pogodbene obveznosti, zato ni odgovorno za škodni dogodek, saj je pred škodnim dogodkom opravilo redni nadzor nad stanjem in razmerami na avtocesti, pri čemer posebnosti ni zaznalo, tožnik pa ni dokazal, da bi javno podjetje neskrbno opravilo preglede stanja na navedenem delu avtoceste.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da mu je tožena stranka dolžna plačati odškodnino v višini 1.092,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 11. 1997 dalje do plačila ter mu naložilo, da povrne toženi stranki pravdne stroške v višini 525,13 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje pred drugim sodnikom. Sodišče prve stopnje svoje odločitve ni kritično ocenilo na podlagi vseh dokazov, saj zgolj povzema navedbe tožene stranke. Povsem nekritično je ocenilo dokaz z vpogledom v dnevnik pregledniške službe J. (zavarovanec tožene stranke), saj samo dejstvo, da je v dnevnik vpisan obhod ali pregled ob določenih urah s pripisom brez posebnosti, samo po sebi še ne pomeni ničesar. Na podlagi takšnega dejstva ni moč zaključiti, da je J. izpolnilo vse obveznosti in da ni njegove krivdne odgovornosti. Za J. kot strokovnjaka velja posebna pozornost pri opravi pregleda ceste, gre za poklicno skrbnost. S postavitvijo prometnega znaka „spolzko vozišče“ z dopolnilno tablo „ v dolžini 1 km“ in prometnega znaka „omejitev hitrosti na 80 km/h“ z dopolnilno tablo „ob dežju“ je jasno, da je J. v naprej predvidel kritični odsek na cesti, ki je predvidena za vožnjo z višjimi hitrosti in zgornjo omejitvijo do 130 km/h. Če se je nezgoda zgodila ob zadostni skrbnosti voznika pri hitrosti pod 80 km/h pomeni, da je J. postavilo neustrezno tablo. Tožena stranka ni uspela dokazati, da voznik, ki je vozil tožnikov avto, ni vozil prilagojeno razmeram na cesti in postavljeni prometni signalizaciji. Gre za nevaren odsek ceste, vzdrževanju katerega bi morala zavarovanka tožene stranke posvečati več pozornosti, redno vzdrževanja odvodnjavanja pa sicer po pravilniku sodi med dela rednega vzdrževanja javnih cest. Tudi sicer tožena stranka ni uspela dokazati, da bi za odpravo nepravilnosti (očitno nadvodnjavanje) bil potreben večji poseg, ki presega pogodbeno delo zavarovanca. Količina dežja v novembru pa v nobenem primeru ni nenadni pojav, zato ni razumljiva obrazložitev v delu, ki pravi, da zavarovanec tožene stranke ne more na vsakem delu ceste zagotoviti ustreznega stanja cestišča. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

J. je imelo v času škodnega dogodka z družbo D. d.d sklenjeno Pogodbo o rednem vzdrževanju in varstvu avtocest za leto 1997 (v nadaljevanju pogodba; glej prilogo B12). Iz pogodbe izhaja (glej 5. in 6. členom pogodbe), da je bilo J. zadolženo za manjša popravila vozišča cest in objektov, vzdrževanje signalizacije in opreme cest ter nadzor nad stanjem in razmerami na cestah ter v varovalnem pasu. Iz dejanskih ugotovitev prvega sodišča izhaja (podrobneje glej tč. 8. - 10. sodbe), da je pregledniška služba J. ob 21.00 uri odšla na prvi pregled avtoceste in se vrnila ob 24. uri, pri čemer ni opazila posebnosti. Nato je ob 4.00 uri ponovno odšla na pregled in tudi pri tem pregledu ni opazila posebnosti (nesreča se je zgodila 2.20 uri). Nevarno cestišče je bilo označeno z oznako „spolzko vozišče“ z dopolnilno tablo „v dolžini 1 km“, ki je bila od nesreče oddaljena 2,9 km, 2,2 km od nesreče pa je stal tudi prometni znak omejitev hitrosti na 80 km/h, z dopolnilno tablo „ob dežju“.

Pritožbeno sodišče pritrjuje dejanskim zaključkom prvega sodišča, da je J. izpolnilo pogodbene obveznosti, zato ni odgovorno za škodni dogodek, saj je pred škodnim dogodkom opravilo redni nadzor nad stanjem in razmerami na avtocesti, pri čemer posebnosti ni zaznala, tožnik pa ni dokazal, da bi J. neskrbno opravil preglede stanja na navedenem delu avtoceste. Postavljena je bila ustrezna signalizacija, ki je na spozko vozišče pravočasno opozarjala voznike in hitrost vožnje v primeru dežja omejila na 80 km/h. J. je bilo pogodbeno zadolženo za vzdrževanje že nameščenih prometnih znakov (ne pa za postavitev), zato tožnik neutemeljeno zatrjuje odgovornost J., ker je bil postavljen neustrezen prometni znak. J. je bilo po pogodbi zadolženo le za manjša popravila, zato ne more biti odgovorno za slabo gradnjo avtoceste, ker se je na avtocesti kopičila voda. Tožnik ni dokazal opustitve J. glede na prevzete pogodbene obveznosti. Od vzdrževalca cest ni mogoče terjati, da bi bil zavezan v vsakem hipu odstrani vsakršno nevarnost na celotnem delu avtoceste, saj se njegova odgovornost presoja po prevzetih pogodbenih obveznostih. Zato je v prvi vrsti dolžnost voznika, da je pozoren na vsako oviro na cesti in prilagodi vožnjo razmeram na cesti.

Tudi ostali pritožbeni očitki, ki grajajo dokazno oceno sodišča prve stopnje niso utemeljeni, saj je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje glede na zatrjevana dejstva. Sodišče prve stopnje svojo odločitve ni oprlo zgolj na navedbe tožene stranke, pritožba pa neutemeljeno zatrjuje, da je prvo sodišče nekritično ocenilo dnevnik pregledniške službe J.. Tožena stranka je dokazala, da je J. izpolnilo pogodbene obveznosti, tožnik pa v okviru trditvene podlage in na podlagi izvedenih dokazov teh ugotovitev ni uspel izpodbiti. Ker tožnik ni uspel dokazati protipravnega (opustitvenega) ravnanja J., ni podana krivdna odgovornost J. (154. člen ZOR v zvezi z 1060. in 1062. členom Obligacijskega zakonika).

Ker je pritožba neutemeljena in ker sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).