Jedro

Z odločbo o evidentiranju urejene meje in parcelaciji se ne odloča o lastninskopravnih razmerjih, zato ta nima vpliva na predpisane učinke zaznambe spora. Ob tem gre dodati, da tožnika v okviru predmetnega upravnega spora tudi ne moreta uspešno uveljavljati morebitnih napačnih vknjižb zaznamb ali drugih vpisov v zemljiški knjigi pri novonastalih parcelah, saj so uveljavljanju takšnih ugovorov namenjena že predhodno omenjena pravna sredstva po členih 157 do 161 ZZK-1.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

III.Zahteva stranke z interesom A., d. o. o., po povrnitvi stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Ljubljana, Geodetska pisarna Logatec, kot prvostopenjski organ (v nadaljevanju prvostopenjski organ) odločila, da se v k. o. Dolenji Logatec kot urejen evidentira del meje parcele 111 s sosednjima parcelama 222 in 333, da se del meje s parcelo 333 uredi zaradi natančnejše določitve zemljiškokatastrskih točk 5828 in 5578 (1. točka izreka), kot urejen evidentira del meje parcel 222 s sosednjima parcelama 444 (dotik) in 333 (2. točka izreka) ter da se kot urejen evidentira del meje parcele 555 s sosednjima parcelama 444 in 333 (3. točka izreka). Prvostopenjski organ je obenem ugotovil spremembe, in sicer sta namesto ukinjene parcele 555 nastali novi parceli 555-1 in 555-2, namesto parcele 222 sta nastali parceli 222-1 in 222-2, namesto parcele 111 pa so nastale nove parcele 111-1, 111-2 in 111-3, vse k. o. 2017 Dolenji Logatec (4. točka izreka). Grafični prikaz urejenih mej in stanja parcel po opravljenih parcelacijah z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parc. št. je obvezna priloga k izpodbijani odločbi (5. točka izreka), stroškov postopka ni bilo (6. točka izreka).

2.Toženka je (kot drugostopenjski organ) s svojo odločbo zavrnila pritožbo tožnikov zoper izpodbijano odločbo.

3.Tožnika se z izpodbijano odločbo ne strinjata in vlagata tožbo. Trdita, da parcele, katerih meja se je urejala in so se delile, ne pripadajo Občini Logatec (prvi stranki z interesom). V zvezi s spornimi parcelami pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani namreč poteka postopek ugotovitve skupnega pripadajočega zemljišča na podlagi določb Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) za stavbi 666 in 777, obe k. o. Dolenji Logatec, katerih lastnika delov stavb sta tudi tožnika. Upravni organ bi moral počakati na sodno odločbo o predhodnem vprašanju lastništva spornih parcel, ki predstavlja predhodno vprašanje, ki vpliva na aktivno legitimacijo za začetek upravnega postopka. ZVEtL-1 učinkuje za nazaj, kar je upravni organ spregledal, predlagatelj pa tako ob vložitvi vloge ni bil aktivno legitimiran. Preizkus po zemljiškoknjižnem stanju ob odločanju ni bil pravilno izveden, v posledici tega je bila zagrešena ničnost odločbe (odločanje o lastništvu v upravnem postopku ob dejstvu, da o tem poteka viseč sodni postopek). Tožnika predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek z napotkom, naj počaka na sodno odločitev o predhodnem vprašanju.

4.V nadaljnji pripravljalni vlogi tožnika uveljavljata, da je bila pri ukinjenih parc. št. 555, 222 in 111 vpisana zaznamba postopka za določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1, kar bi morala toženka (kot drugostopenjski organ) upoštevati in sanirati izkazano ničnost odločanja prvostopenjskega organa. Pri spornih zemljiščih gre za pripadajoče zemljišče k obema stavbama skupaj (tožnika sta etažna lastnika delov stavb), zemljišče je nujno potrebno že od gradnje dalje. Dodatno tožnika izkazujeta pravni interes za ohranitev zaznambe - z delitvijo nepremičnin je po načelu vrstnega reda prišlo do izbrisa vpisa zaznambe in realizacije kupoprodajne pogodbe med predlagateljem (1. stranko z interesom) in tretjo osebo.

5.Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala je upravne spise zadeve.

6.Prva in druga stranka z interesom na tožbo nista odgovorili.

7.Tretja stranka z interesom v odgovoru na tožbo (in pripravljalno vlogo) uveljavlja, da tožnika nimata pravnega interesa za tožbo. Odločba, zoper katero vlagata tožbo, jima namreč ni bila vročena niti tega ne zahtevata. Tudi v kolikor bi zahtevala priznanje statusa stranke, za to v materialnih predpisih nimata ustrezne podlage, saj za to nimata pravnega interesa. Skladno s pojasnilom Okrajnega sodišča v Ljubljani postopek parcelacije postopka po ZVEtL-1 ne ovira. Novonastale parcele namreč delijo enak osnovni in širši pravni položaj nepremičnine, zato parcelacija ne vpliva in ne more vplivati na postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL-1. Tudi sicer pa se tretja stranka z interesom ne strinja, da sporni nepremičnini predstavljata pripadajoče zemljišče. Pri predlogu za določitev tega gre izključno za zavlačevanje tožnikov in zlorabo pravic. Izpodbijana odločba ni nična, navedbe s tem v zvezi so nerazumljive, pomanjkljive in konfuzne. Tožnika nista zmogla navesti, zakaj naj bi parc. št. 222 in 111 lahko bili pripadajoče zemljišče k stavbama, ki ležita na povsem drugih gradbenih parcelah. Prva stranka z interesom ima aktivno legitimacijo za izvedbo postopka parcelacije, saj je vknjižena kot lastnik spornih zemljišč. Na spletni strani omenjene stranke z interesom je bila trikrat objavljena ponudba za prodajo predmetnih nepremičnin, pa tožnika nista podala nobene vloge. Tožnika nista obrazložila, kaj šele dokazala svojega pravnega interesa, saj izvedba parcelacije v ničemer ne vpliva na njun pravni položaj. Predlaga, da sodišče tožbo zavrže.

8.Sodišče je v zadevi dne 16. 10. 2024 izvedlo glavno obravnavo, ki sta se jo udeležila tožnika (po pooblaščencu) ter tretja stranka z interesom (po pooblaščenki).

9.Tožnika sta na glavni obravnavi poudarila, da je pravno jedro v uveljavljanju ničnosti, ki jo je zagrešila predlagateljica geodetskega postopka, prva stranka z interesom. Ta se je morala zavedati, da gre za zemljišče, pripadajoče stavbi. Te hibe ni moč odpraviti drugače, kot tako, da se geodetski postopek vrne nazaj v prvo stanje. Sicer pa bo o tem, ali so sporna zemljišča v resnici pripadajoča stavbi, odločilo sodišče v nepravdnem postopku, ki še vedno poteka, kar izhaja tudi iz zemljiške knjige in čemur nihče ne nasprotuje. Tožnika sta poudarila še, da sta bila v času vložitve tožbe oz. pritožb zoper izpodbijano odločbo v dokazni stiski, saj navzven v času vložitve tožbe nista imela drugih podatkov, kot podatka, da se je na parceli pojavil geometer. Do izpodbijane odločbe sta tožnika prišla precej kasneje.

10.Tretja stranka z interesom je na glavni obravnavi potrdila, da je postopek po ZVEtL-1 še vedno v teku, ob tem pa vztrajala, da med postopkoma ni konkurence.

11.Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v listine, ki so priloga tožbe na list. št. A2 in A3 ter A5 do A15, v listine, ki so priloga odgovora na tožbo tretje stranke z interesom na list. št. C3 do C9, ter v vse listine v upravnem spisu zadeve.

12.Dokazni predlog tožnika po vpogledu v spis Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III N 108/2022, je sodišče zavrnilo kot nepotreben in kot nerelevanten. Ta dokazni predlog je nepotreben, ker je dejstvo, da je pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, pod opr. št. III N 108/2022, v teku postopek določitve skupnega pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1 za stavbi 666 in 777, obe k. o. Logatec, med strankami nesporno, prav tako je nesporno, da omenjeni sodni postopek še ni zaključen. Kolikor tožnik z navedenim dokaznim predlogom dokazuje tek omenjenega postopka, gre za dejstva, ki za odločitev v zadevi niso relevantna, tako pa ni relevanten niti dokaz, predlagan v njihovo dokazovanje. Na izrecno vprašanje sodnika tožnik na glavni obravnavi zavrnitvi navedenega dokaznega predloga ni ugovarjal.

13.V zadevi je spor glede zakonitosti izpodbijane odločbe, s katero je toženka odločila o evidentiranju urejenih mej ter o parcelaciji več parcel v k. o. Dolenji Logatec.

14.Sodišče uvodoma zavrača ugovor tretje stranke z interesom, da tožnika ne izkazujeta pravnega interesa za vložitev tožbe v upravnem sporu. Kot je razvidno iz upravnega spisa zadeve, tožnika v postopku izdaje izpodbijane odločbe nista sodelovala, sta pa zoper izpodbijano odločbo pravočasno vložila pritožbo. V njej sta se sklicevala na uveden postopek po ZVEtL-1 ter uveljavljala, da bo v tem (z učinkom za nazaj) ugotovljeno, da predlagateljica (prva stranka z interesom) ni dejanska lastnica spornih parcel, pač pa te predstavljajo funkcionalno zemljišče stavb 666 in 777, katerih (delna) etažna lastnika sta. Tožnika sta v pritožbi tako uveljavljala, da je bilo z izpodbijano odločbo poseženo v njune pravice oziroma pravne koristi. Vložitev pritožbe v takšnem primeru osebam, ki niso bile stranke v postopku, izrecno omogoča prvi odstavek 229. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Pritožba tožnikov zoper izpodbijano odločbo je bila zavrnjena, zaradi česar je ta postala dokončna.

15.Zoper takšno odločbo sta tožnika vložila tožbo, v kateri uveljavljata smiselno enako kot v pritožbi, tj., da je bilo z izpodbijano odločbo poseženo v njune pravice oz. pravne koristi, saj predlagateljica (prva stranka z interesom) ni dejanska lastnica spornih parcel, pač pa te predstavljajo funkcionalno zemljišče stavb 666 in 777, katerih (delna) etažna lastnika sta. Iz tožbe po presoji sodišča ne izhaja, da izpodbijana odločba očitno ne posega v pravice tožnikov ali njune neposredne, na zakon oprte osebne koristi. V kolikor bi bilo treba slediti stališču tožnikov, da zemljiškoknjižno stanje spornih parcel ne bi smelo biti upoštevano, pač pa bi bilo treba upoštevati, da se v zvezi s temi vodi postopek po ZVEtL-1 (v katerem bo po njunem prepričanju ugotovljeno, da sta dejanska (so)lastnika teh parcel tožnika), bi odločba o urejanju mej spornih parcel ter njihovi parcelaciji v postopku, v katerem tožnika nista sodelovala, nedvomno lahko vplivala na njune pravice oziroma pravne koristi. Tožnika tako po presoji sodišča izkazujeta pravni interes za vložitev tožbe zoper izpodbijano odločbo. Vsebinsko presojo, ali so njuni tožbeni očitki utemeljeni, pa bo sodišče opravilo v nadaljevanju.

K I. točki izreka:

16.Tožba ni utemeljena.

17.Izpodbijana odločba je bila izdana na podlagi Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN), ki ga je treba uporabiti tudi kot materialnopravno podlago odločanja v zadevi. ZEN v prvem odstavku 28. člena določa, da se postopek evidentiranja urejene meje uvede na zahtevo lastnika parcele, v drugem odstavku istega člena pa, da so stranke v postopku urejanja meje in v postopku evidentiranja urejene meje lastniki parcel, ki po zemljiškokatastrskem načrtu ali po zemljiškokatastrskem prikazu mejijo ali se dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje. Skladno s prvim odstavkom 48. člena se nove parcele, nastale s parcelacijo, in njihove meje evidentirajo v zemljiškem katastru, na podlagi upravnega postopka, na zahtevo lastnika oziroma druge osebe, ki ima po zakonu pravico zahtevati parcelacijo. Skladno s prvim odstavkom 13. člena Stvarnopravnega zakonika se domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo.

18.V predmetni zadevi je nesporno, da je zemljiškoknjižna lastnica nepremičnin z (ukinjenimi) parc. št. 555, 222 in 111 prva stranka z interesom, ki je tudi predlagala izvedbo postopkov evidentiranja urejene meje in parcelacije. Vendar pa tožnika, kot že pojasnjeno, uveljavljata, da se v zvezi s temi vodi postopek po ZVEtL-1 ter da izpodbijana odločba pred zaključkom omenjenega postopka ne bi smela biti izdana.

19.Sodišče pojasnjuje, da je upravni organ v skladu z določbami ZEN pri vodenju postopkov evidentiranja urejene meje in postopkov parcelacije upravičen in dolžan izhajati iz zemljiškoknjižnega stanja lastništva parcel, na katere se ti postopki nanašajo. V obravnavanih postopkih po tem predpisu tako dejstva, ali je lastnik tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, ali pa je lastnik kdo drug, ki naj bi to postal ex lege, ni mogoče ugotavljati kot o predhodnem vprašanju.

20.Tožnika s tožbo v predmetni zadevi namreč dejansko izpodbijata materialnopravno pravilnost vpisa lastninske pravice na spornih parcelah v zemljiško knjigo. Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami (prvi odstavek 1. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). V postopku evidentiranja urejene meje oz. postopku parcelacije pa presoje pravilnosti vpisa v zemljiško knjigo ni mogoče doseči. O vpisih v zemljiško knjigo namreč odloča zemljiškoknjižno sodišče po postopku, določenem z ZZK-1 (prvi odstavek 120. člena ZZK-1), v katerem vpis dovoli, če so izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa (148. člen ZZK-1). O vpisu odloča s sklepom (152. člen ZZK-1), zoper katerega so predvidena pravna sredstva (členi 157 do 161 ZZK-1). Neveljavnost vknjižbe pravice iz materialnopravnega razloga lahko tisti, čigar pravica je bila zaradi vknjižbe kršena, uveljavlja z izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1. Oseba, ki meni, da je lastnik nepremičnine, ima na voljo tudi ustrezne tožbene zahtevke v pravdnem postopku, v primerih, da lastninsko pravico utemeljuje na podlagi pripadajočega zemljišča k stavbi (kot v obravnavanem primeru), pa ustrezen zahtevek po določbah ZVEtL-1.

21.Tako je pravnomočna sodna odločba, izdana v teh postopkih, s katero je razsojeno, da je lastnik nepremičnine druga oseba in ne tista, ki je vpisana v zemljiško knjigo (ne glede, ali gre za pravnoposlovno ali ex lege pridobitev lastninske pravice), v upravnem postopku, kot je predmetni, lahko dokaz, da trenutni vpis v zemljiško knjigo ne izkazuje dejanskega lastništva nepremičnine. Sam tek postopka za ugotovitev lastninske pravice pa še ne dokazuje, da je vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo napačen.

22.Tudi zaznamba lastninskopravnega spora v zemljiški knjigi (do katere je v konkretni zadevi tudi sicer prišlo šele po izdaji izpodbijane odločbe, zaradi česar je prvostopenjski organ že po naravi stvari ni mogel upoštevati) ne vpliva na dokazno vrednost vpisa v zemljiško knjigo, ker zaznamba sama po sebi prav tako ni dokaz, da je vpis v zemljiško knjigo napačen. Učinek zaznambe spora o pridobitvi lastninske pravice je v tem, da ta zaznamba varuje pridobitelja, ki uspe v sporu, pred vsemi kasnejšimi vpisi stvarnih pravic, saj lahko pridobitelj vknjiži svojo pravico v vrstnem redu zaznambe spora, zemljiškoknjižno sodišče pa pri tem po uradni dolžnosti dovoli izbris vseh vpisov z učinkom po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora (80. in 81. člen ZZK-1). Z odločbo o evidentiranju urejene meje in parcelaciji pa se ne odloča o lastninskopravnih razmerjih, zato ta nima vpliva na predpisane učinke zaznambe spora. Ob tem gre dodati, da tožnika v okviru predmetnega upravnega spora tudi ne moreta uspešno uveljavljati morebitnih napačnih vknjižb zaznamb ali drugih vpisov v zemljiški knjigi pri novonastalih parcelah, saj so uveljavljanju takšnih ugovorov namenjena že predhodno omenjena pravna sredstva po členih 157 do 161 ZZK-1.

23.Po povedanem sodišče sodi, da postopek po ZVEtL-1, ki se vodi v zvezi s spornimi nepremičninami, ni predstavljal ovire za izdajo izpodbijane odločbe, ravno tako pa upravni organ postopka njene izdaje zaradi dejstva vodenja postopka po ZVEtL-1 ni bil dolžan prekiniti, saj vodenje tega postopka ne predstavlja predhodnega vprašanja za predmetni upravni postopek. S tem povezani tožbeni očitki niso utemeljeni.

24.Izpodbijane odločbe tudi ni mogoče šteti za nično v smislu 1. alineje prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Postopka evidentiranja urejene meje in parcelacije sta namreč upravna (in ne sodna) postopka, izpodbijana odločba pa tako (s strani pristojnega upravnega organa) ni bila izdana v zadevi iz sodne, pač pa iz upravne pristojnosti.

25.Po povednem je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

K II. točki izreka:

26.Tožnika sta zahtevala povrnitev stroškov postopka.

27.O stroških postopka tožnikov je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče (med drugim) tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

K III. točki izreka:

28.Povrnitev stroškov postopka je zahtevala tudi tretja stranka z interesom.

29.Iz 19. člena ZUS-1 izhaja, da imajo tam navedene osebe, ki niso glavne stranke v upravnem sporu, pravico udeleževati se postopka. Ker v ZUS-1 obenem ni urejeno vprašanje povrnitve stroškov, ki jih imajo te osebe zaradi sodelovanja v postopku, je potrebno glede tega vprašanja, v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki urejajo povračilo stroškov stranskemu intervenientu, saj ima ta v pravdnem postopku smiselno enak položaj kot udeleženci v upravnem sporu v smislu 19. člena ZUS-1.

30.Iz prvega odstavka 155. člena ZPP izhaja, da se stranki povrnejo le potrebni stroški. Sodišče ugotavlja, da priglašeni stroški tretje stranke z interesom niso bili potrebni, saj ta s svojimi navedbami ni prispevala k razjasnitvi zadeve oziroma ni vplivala na odločitev sodišča. Sodišče je zato stroškovni zahtevek tretje stranke z interesom zavrnilo.

-------------------------------

1

Tako Vrhovno sodišče RS v sklepu, I Up 276/2013 z dne 21. 11. 2013, in sklepu, I Up 191/2015 z dne 1. 10. 2015.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o evidentiranju nepremičnin (2006) - ZEN - člen 28, 28/1, 28/2, 48, 48/1

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 13, 13/1

Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 243

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.