Jedro

Določba tretjega odstavka 105.b člena ZPP je jasna, da se vloge lahko vlagajo tudi s pomočjo faksa. ZPP torej za vloge, prenesene preko faksa, ne zahteva podpisa v izvirniku, temveč zgolj, da je vloga podpisana.

Sodišče prve stopnje je s sklepom toženi stranki naložilo, da predloži vlogo v izvirniku in jo lastnoročno podpiše, vendar pa iz obrazložitve sklepa ni razvidno, da bi sodišče podvomilo v pristnost vloge. Tožena stranka se na poziv sodišča ni odzvala. Po mnenju pritožbenega sodišča pa ji to dejstvo ne škodi, ker sodišče prve stopnje v pristnost vloge ni podvomilo, temveč je zmotno štelo, da morajo vloge vedno vsebovati tudi lastnoročni podpis v izvirniku. Ker sodišče prve stopnje odgovora na tožbo tožene stranke ni upoštevalo oziroma ga je zavrglo s sklepom, je bila toženi stranki odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba z dne 10.2.2023 in sklep z dne 15.11.2022 se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki znesek 526,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 20.1.2022 dalje do plačila. Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 328,92 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila. S sklepom z dne 15.11.2022 je sodišče prve stopnje odgovor na tožbo tožene stranke zavrglo.

2. Zoper sodbo in smiselno tudi zoper sklep z dne 15.11.2022 se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev oziroma spremembo sodbe in sklepa. Navaja, da sodišče v točki 4 napačno zavrača vlogo – odgovor na tožbo oziroma prvo pripravljalno vlogo tožene stranke z dne 22.8.2022 (vloženo po faksu dne 23.8.2022). Vloga je bila vložena na način, kot so bile vložene tudi prejšnje vloge (ugovor na sklep o izvršbi VL 5030/2022 itd.), na telefonsko številko faksa sodišča, ki je javno objavljen kot kontakt in elektronska vloga je imela nedvomno napisano, da je ta vloga enaka originalu. Takšne vloge je sodišče že upoštevalo in jih sprejelo, v tej sodbi pa ne, kar je napačno. Ta vloga je vsebovala pomembne trditve za samo zadevo. Tožena stranka Pogodbe o upravljanju št. 183-OU-2020 ne priznava kot verodostojne in kot dokaz v tem postopku in jo zavrača. Zato so vsi zaključki v dokaznem postopku napačni in neupoštevni. Sodba nepravilno temelji na Pogodbi o opravljanju hišniških storitev A. A. s.p., ki je tožeča stranka ni predložila, tožena stranka je ne pozna in je ni nikoli odobrila ne podpisala. Na transakcijskem računu tožeče stranke se zbirajo sredstva etažnih lastnikov in ta sredstva niso last upravnika, ampak so last etažnih lastnikov. Razen stroškov upravljanja, ki so sredstva upravnika, kar pa tožeča stranka ni dokazano specificirala, je tako trditev, da je plačala račune iz lastnih sredstev, napačna in neupoštevna. Tožeča stranka ni predložila nobenega dokaza, da so bile hišniške storitve opravljene s strani A. A. s.p. Tožena stranka je ne pozna, ta oseba ni nikoli opravljala nobenih hišniških storitev na objektu ali stavbi. Tožena stranka tudi trdi, da predloženi IOP ni verodostojna listina v skladu z ZIZ in je zato kot listina neupoštevna.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je zavrglo odgovor na tožbo tožene stranke, ker je štelo, da ni predložen v izvirniku, ni lastnoročno podpisan in ni v zadostnem številu izvodov. Posledično ga ni upoštevalo pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Pritožbeno sodišče na podlagi podatkov spisa ugotavlja, da je tožena stranka odgovor na tožbo vložila z uporabo sredstva komunikacijske tehnologije, in sicer preko faksa. Vložila ga je tudi v zadostnem številu izvodov. Zakon o pravdnem postopku (ZPP1) v 3. odst. 105. b člena določa, da se vloge (tako tudi odgovor na tožbo) lahko vložijo tudi s pomočjo faksa kot sredstva komunikacijske tehnologije. Odgovor na tožbo, prenesen preko faksa, je namreč pisna vloga v fizični obliki in je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana, faks pa je zgolj sredstvo, ki tako vlogo prenaša na daljavo v obliki posnetka izvirnika. Določba 3. odst. 105. b člena ZPP je jasna, da se vloge lahko vlagajo tudi s pomočjo faksa (enako tudi Ustavno sodišče RS v zadevi Up 648/09 z dne 14.6.2012 v točki 8 obrazložitve). ZPP torej za vloge, prenesene preko faksa, ne zahteva podpisa v izvirniku, temveč zgolj, da je vloga podpisana. ZPP je torej v duhu sodobne tehnologije predvidel, da bo v končni fazi sodišče razpolagalo zgolj s posnetkom izvirnika, saj po naravi stvari ne more biti drugače.2 Določba 3. odst. 105. b člena ZPP sicer ne bi imela nobenega smisla, če bi upoštevajoč 3. odst. 105. člena ZPP zahtevali, da mora sodišče vedno razpolagati z vlogo z lastnoročnim podpisom v izvirniku. Če sodišče podvomi o pristnosti take vloge, pa še vedno lahko s sklepom odredi, naj se predloži vloga z overjenim podpisom (3. odst. 105. člena ZPP). V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje sicer s sklepom z dne 15.9.2022 toženi stranki naložilo, da predloži vlogo v izvirniku in jo lastnoročno podpiše, vendar pa iz obrazložitve sklepa ni razvidno, da bi sodišče podvomilo v pristnost vloge. Odgovor na tožbo tožene stranke je bil sicer lastnoročno podpisan, ni pa bil sodišču posredovan v izvirniku, temveč preko faksa. Tožena stranka se na poziv sodišča ni odzvala. Po mnenju pritožbenega sodišča pa ji to dejstvo ne škodi, ker sodišče prve stopnje v pristnost vloge ni podvomilo, temveč je zmotno štelo, da morajo vloge vedno vsebovati tudi lastnoročni podpis v izvirniku.

6. Ker sodišče prve stopnje odgovora na tožbo tožene stranke ni upoštevalo oziroma ga je zavrglo s sklepom z dne 15.11.2022, je bila toženi stranki odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijano sodbo in sklep z dne 15.11.2022 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odst. 354. člena ZPP). Pritožbeno sodišče o zadevi ni smelo odločiti samo, saj bo sodišče prve stopnje moralo izpeljati dokazni postopek in odločiti o celem sklopu dejstev, ki jih je navajala tožena stranka v odgovoru na tožbo, in o katerih še ni razpravljalo. Dejstva, ki jih je navajala tožeča stranka, je namreč zmotno štelo za priznana. Nato pa bo strankama omogočena vložitev pravnega sredstva. Z vrnitvijo zadeve na prvo stopnjo tudi ne bo prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

7. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje odgovor na tožbo tožene stranke moralo vročiti tožeči stranki v izjavo, nato pa glede na njen odziv nadalje postopati v zadevi.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odst. 165. člena ZPP.

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami 2 Tako tudi Pija Okoren v prispevku: Pritožba in telefaks, PP št. 38/2013 in odločbe II Cp 2564/2015, I Cp 492/2021, II Cp 2953/2012, II Ip 437/2020