Jedro

Obličnost pogodbe o zaposlitvi ni bistvena za obstoj delovnega razmerja, ki predstavlja temelj za vključitev oz. obnovitev lastnosti zavarovanca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Bistveno je, ali so obstajali vsi elementi pogodbenega razmerja med delavcem in delodajalcem, ki lahko nastane tudi ob ustreznem soglasju volj obeh, in če se dejansko izvršuje. Le s tega vidika je mogoče interpretirati in pravilno uporabiti določbe ZMEPIZ ter Pravilnika o ugotavljanju lastnosti zavarovanca.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev odločbe tožene stranke št. P-1.016.728 z dne 6.1.1997 zaradi ugotovitve lastnosti zavarovanca ter vštetja obdobja od 16.4.1994 do 4.2.1995 v zavarovalno dobo, ker je presodilo, da je izpodbijani upravni akt pravilen in zakonit. Zoper citirano sodbo je tožnik vložil pravočasno pritožbo smiselno zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotno uporabljenega materialnega prava. Predlaga ugodno rešitev pritožbe, saj je iz predložene dokumentacije razvidno, da so bile za celotno sporno obdobje plačane vse obveznosti. Meni, da toženec ne bi smel zahtevati odjave za nazaj in ga na ta način oškodovati za delovno dobo, za katero so bili plačani prispevki. Vztraja pri trditvah, da od 15.3.1993 do 18.12.1995 ni bilo dneva prekinitve dela v obratovalnici delodajalca in da je do zapleta prišlo v zvezi z napako v matični evidenci, ko ga delodajalec s 15.4.1994 ni odjavil iz zavarovanja iz naslova pripravništva in z naslednjim dnem prijavil v zavarovanje za opravljanje dela voznika avtomešalca, ki ga je dejansko opravljal na podlagi ustnega dogovora z delodajalcem, za delo prejemal plačo, delodajalec pa odvedel tudi vse predpisane prispevke.

Tožena stranka v pisnem odgovoru prereka navedbe tožnika in predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Ob preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zaradi zmotne pravne presoje in posledične pomanjkljivosti postopka ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sicer pa so tudi razlogi sodbe nejasni, sami s seboj v nasprotju oz. v nasprotju z listinami v upravnem spisu toženca tako, da je hkrati podana absolutna bistvena kršitev iz 14. tč. 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99; v nadaljevanju ZPP) in je že zato potrebno glede na 1. odst. 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V predmetni zadevi gre za spor zaradi presoje zakonitosti dokončne odločbe toženca št. P-1.016.728 z dne 6.1.1997, po kateri tožnik od 5.2.1995 do 17.12.1995 nima lastnosti zavarovanca, obdobje od 16.4.1994 do 4.2.1995 pa se mu ne všteva v zavarovalno dobo, čeprav naj bi v spornem obdobju neprekinjeno, poln delovni čas opravljal delo voznika avtomešalca pri delodajalcu J. G., zanj prejemal redne mesečne plače, odvedeni pa so bili tudi prispevki iz naslova socialnih zavarovanj (priloga A 3 sodnega spisa). Iz potrdila o prijavi - odjavi za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje (M 1 obrazec) namreč izhaja, da je bil tožnik prijavljen v zavarovanje na temelju delovnega razmerja pri samostojnem obrtniku 28.10.1993 (od 15.10.1993 dalje), za delo gradbeni tehnik, iz zavarovanja pa odjavljen šele na podlagi izpodbijane odločbe toženca 21.6.1996 (s 15.4.1994). Že navedena dejstva pa kažejo na to, da bi v obravnavanem primeru lahko obstajalo delovno razmerje, ki se je dejansko izvrševalo ne glede na to, da med tožnikom in njegovim delodajalcem po izteku pripravniške dobe ni bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za delo voznika avtomešalca v pisni obliki.

Po 1. odst. 8. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-92) so obvezno zavarovani delavci, zaposleni v R Sloveniji. Za delavce štejejo osebe, ki so v delovnem razmerju. Delovno razmerje je dvostransko pogodbeno razmerje med delavcem in delodajalcem. Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 14/90, spoznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZDR) v 12. členu sicer določa, da delavec ne more začeti delati pri delodajalcu, če ni prej sklenil pogodbe o zaposlitvi. V veljavni delovnopravni zakonodaji - cit. ZDR, niti Zakonu o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. SFRJ, št. 60/89; v nadaljevanju ZTPDR) pa ni predpisane obličnosti pogodbe, kar pomeni, da delovno razmerje lahko pravnoveljavno nastane tudi na podlagi ustnega soglasja volj delavca in delodajalca. Pri delovnopravnem razmerju gre za t.i. realni konktrakt, ki glede na 1. odst. 11. člena ZTPDR nastane z dnem, ko delavec nastopi delo in če se dejansko izvršuje, traja, dokler ne nastopi kateri od zakonitih razlogov za prenehanje, ugotovljenih na predpisan način in po predpisanem postopku. Le ob takšni interpretaciji delovnopravnih predpisov o nastanku in obstoju delovnopravnega razmerja, kot podlagi za vključitev delavca v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 1. odst. 8. člena ZPIZ, je mogoče pravilno razlagati in uporabiti izvedbene predpise v zvezi s tem zavarovanjem. Torej vse tiste določbe Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 45/95; v nadaljevanju ZMEPIZ), ki se nanašajo na ugotavljanje lastnosti zavarovanca in določbe Pravilnika o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 32/96; v nadaljevanju: pravilnik), ki se nanašajo na postopek prijavljanja ter odjavljanja iz zavarovanja oz. ugotavljanje lastnosti zavarovanca v eventuelnih spornih primerih.

V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje kot predhodno vprašanje razčistilo dejanski obstoj delovnega razmerja od 16.4.1994 do 17.12.1995 ne glede na to, da pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena v pisni obliki. Ugotovilo bo, ali so obstajali elementi delovnega razmerja, ker je tožnik nepretrgano, poln delovni čas opravljal delo pri delodajalcu J. G., za kar mu je ta redno izplačeval plačo v mesečnem znesku in tudi odvedel predpisane prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Šele ko bo razčistilo status tožnika v nakazani smeri in dokazno ocenilo vse razpoložljive listine v sodnem spisu, vključno obrazec M 1 o prijavi v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja s 15.1.1993, bo lahko presodilo pomen odjave iz zavarovanja 21.6.1996 za nazaj s 15.4.1994 na podlagi izpodbijane odločbe toženca, s tem njeno zakonitost in pravilno odločilo o utemeljenosti tožnikovega zahtevka.