17. 4. 2018

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložila Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta v Mariboru, Maribor, ki jo zastopa dr. Miha Šošić, odvetnik v Mariboru, na seji 17. aprila 2018

sklenil:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 327/2017 z dne 23. 1. 2018 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. II U 43/2016 z dne 13. 9. 2017 in odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 090-270/2012/22 z dne 4. 1. 2016 se sprejme v obravnavo.

3.Do končne odločitve Ustavnega sodišča se zadrži izvršitev 2. točke izreka odločbe Informacijskega pooblaščenca št. 090-270/2012/22 z dne 4. 1. 2016.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnica, ki je zavezanka za informacije javnega značaja, je prejela zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Zahtevo je zavrnila. Nasprotna stranka je pri Informacijskem pooblaščencu vložila pritožbo. Informacijski pooblaščenec je pritožbo zavrnil in sprejel stališče, da zahtevani dokumenti ne spadajo v delovno področje pritožnice. Nasprotna stranka je vložila tožbo. Upravno sodišče je tožbi ugodilo in vrnilo zadevo v novo odločanje Informacijskemu pooblaščencu, ki je v ponovljenem postopku zahtevi za informacije javnega značaja delno ugodil. Navedel je, da je pritožnica javni zavod, ki je nepridobitna organizacija, zato ni mogoče, da bi izvajala tržno dejavnost. Svetovalna dejavnost, na katero se nanaša zahteva za dostop do informacij javnega značaja, naj bi bila spremljevalna neprofitna dejavnost organa. Izvajanje svetovalne dejavnosti naj bi bilo urejeno s predpisi javnega prava. Javni interes za urejanje izvajanja svetovalne dejavnosti s predpisi javnega prava naj bi bil v zagotavljanju gospodarnega, transparentnega in preglednega finančnega poslovanja organa kot javnega zavoda. Glede na navedeno vse informacije, povezane z izvajanjem svetovalne dejavnosti, izvirajo iz delovnega področja pritožnice in so informacije javnega značaja v pomenu prvega odstavka 4. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 23/14, 50/14, 102/15 in 7/18 – v nadaljevanju ZDIJZ).

2.Upravno sodišče je zavrnilo tožbo pritožnice. Sprejelo je stališče, da je informacija javnega značaja, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je povezana z izvajanjem nalog in dejavnosti organa, ki so urejene s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organa glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznika, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. Informacija javnega značaja mora kazati na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. Upravno sodišče je sprejelo stališče, da lahko pritožnica opravlja svetovalno dejavnost le, če pri tem niso ovirane dejavnosti, ki pomenijo izvajanje javne službe, in če zagotovi povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju teh dejavnosti. Brez informacij o izvajanju svetovalne dejavnosti ne bi bilo mogoče preveriti, ali se svetovalna dejavnost opravlja brez škode za izvajanje javne službe in po tržnih načelih. Upravno sodišče je potrdilo stališči Informacijskega pooblaščenca, da pritožnica kot javni zavod ne more opravljati tržne dejavnosti in da so vse informacije, povezane z izvajanjem svetovalne dejavnosti, informacije javnega značaja v pomenu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Vrhovno sodišče je revizijo zavrglo, ker naj pogoji za dovoljenost revizije ne bi bili izpolnjeni.

3.Pritožnica zatrjuje kršitev 22., 23., 58. in 74. člena Ustave. Ne strinja se s stališčem Vrhovnega sodišča, da niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije. Zatrjuje, da je obrazložitev v sklepu Vrhovnega sodišča pomanjkljiva. Vrhovno sodišče naj bi napačno presodilo, da v predlogu za dopustitev revizije ni bilo izpostavljeno pomembno pravno vprašanje.

4.Pritožnica nasprotuje stališču Informacijskega pooblaščenca, ki ga je potrdilo Upravno sodišče, da vse informacije, ki izvirajo iz opravljanja svetovalne dejavnosti, spadajo v delovno področje organa in so zato informacije javnega značaja po ZDIJZ. Zatrjuje, da navedeno stališče posega v avtonomijo univerze (58. člen Ustave) in pravico do svobodne gospodarske pobude (prvi odstavek 74. člena Ustave). Pravna menja, ki jih pripravljajo zaposleni na univerzi, naj bi spadala v okvir avtonomnega položaja državne univerze in naj bi zahtevala drugačno presojo kot druge dejavnosti javnih zavodov. Z navedenim stališčem naj bi bila tudi onemogočena svobodna gospodarska pobuda državnih univerz. Sporno stališče naj bi pomenilo, da so informacije javnega značaja tudi vsebina svetovanja ali odkritja inštitutov, še preden bi bila ta zavarovana s pravicami intelektualne lastnine.

5.Navedeno stališče naj bi bilo tudi v neskladju z načelom sorazmernosti (2. člen Ustave), ZDIJZ, Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 85/14, 76/16 in 65/17 – ZVis) in ustaljeno sodno prakso. Zato naj bi Informacijski pooblaščenec in Upravno sodišče kršila 22. člen Ustave. Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča naj bi izhajalo, da je za opredelitev informacije javnega značaja odločilno, ali informacija kaže na dejstvo ali okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. Pri izvajalcih javnih služb naj bi bilo v skladu z ustaljeno sodno prakso njihovo delovno področje opredeljeno z javno službo. V navedeni zadevi je po mnenju pritožnice nesporno, da se zahtevane informacije ne nanašajo na izvajanje javne službe, temveč na njeno svetovalno dejavnost. Informacijski pooblaščenec naj tudi ne bi obrazložil, zakaj ni sledil navodilom Upravnega sodišča v prvem postopku. Pritožnica trdi, da sta obrazložitvi v odločbi Informacijskega pooblaščenca in sodbi Upravnega sodišča v tem delu pomanjkljivi in zato v neskladju z 22. členom Ustave.

B.

6.Senat ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča ni sprejel v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS; 1. točka izreka).

7.Senat je ustavno pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča in odločbo Informacijskega pooblaščenca sprejel v obravnavo. O njeni utemeljenosti bo odločalo Ustavno sodišče, ki bo presodilo, ali so bile z izpodbijanima odločbama kršene pritožničine ustavne pravice oziroma temeljne svoboščine (2. točka izreka).

8.Če je ustavna pritožba sprejeta v obravnavo, lahko po 58. členu ZUstS senat na nejavni seji zadrži izvršitev posamičnega akta, ki se z ustavno pritožbo izpodbija, če bi z izvršitvijo lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Pritožnica mora na podlagi 2. točke izreka izpodbijane odločbe Informacijskega pooblaščenca nasprotni stranki predati zahtevane dokumente. Izročitev dokumentov pomeni, da bi bili sporni dokumenti nepovratno razkriti. Enkrat razkritih dokumentov ni več mogoče ponovno skriti. Zato posledic izvršitve odločbe Informacijskega pooblaščenca ob morebitnem uspehu pritožnice z ustavno pritožbo ne bi bilo mogoče več odpraviti. Če pa bi se izkazalo, da so zatrjevane kršitve ustavnih pravic pritožnice neutemeljene, bi do posredovanja podatkov vseeno prišlo, le da z določenim časovnim zamikom. Zato je senat sklenil do končne odločitve Ustavnega sodišča zadržati izvrševanje 2. točke izreka odločbe Informacijskega pooblaščenca (3. točka izreka).

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in 58. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: predsednica senata dr. Špelca Mežnar ter člana dr. Matej Accetto in dr. Jadranka Sovdat. Sklep je sprejel soglasno.

dr. Špelca Mežnar Predsednica senata

29. 11. 2018

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi Pravne fakultete Univerze v Mariboru, Maribor, ki jo zastopa dr. Miha Šošić, odvetnik v Mariboru, na seji 29. novembra 2018

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. II U 43/2016 z dne 13. 9. 2017 in odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 090-270/2012/22 z dne 4. 1. 2016 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnica, ki je zavezanka za informacije javnega značaja, je prejela zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Zahtevo je zavrnila. Nasprotna stranka je pri Informacijskem pooblaščencu vložila pritožbo. Informacijski pooblaščenec je pritožbo zavrnil in sprejel stališče, da zahtevani dokumenti ne spadajo v delovno področje pritožnice. Nasprotna stranka je vložila tožbo. Upravno sodišče je tožbi ugodilo in vrnilo zadevo v novo odločanje Informacijskemu pooblaščencu, ki je v ponovljenem postopku zahtevi za informacije javnega značaja delno ugodil. Upravno sodišče je zavrnilo tožbo pritožnice. Vrhovno sodišče je revizijo zavrglo, ker naj pogoji za dovoljenost revizije ne bi bili izpolnjeni.

2.Pritožnica je vložila ustavno pritožbo. V njej zatrjuje, da sta Upravno sodišče in Informacijski pooblaščenec z izpodbijanima sodbo in odločbo kršila 22., 23., 58. in 74. člen Ustave.

3.Ustavno sodišče je s sklepom senata št. Up-448/18 z dne 17. 4. 2018 sprejelo v obravnavo ustavno pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča in odločbo Informacijskega pooblaščenca (2. točka izreka sklepa). Odločilo je, da se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži izvršitev 2. točke izreka odločbe Informacijskega pooblaščenca (3. točka izreka sklepa). O tem je na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) obvestilo Upravno sodišče in Informacijskega pooblaščenca. V skladu z drugim odstavkom 56. člena ZUstS je bila ustavna pritožba poslana stranki z interesom v upravnem sporu.

4.Ustavno sodišče je vpogledalo v spis Informacijskega pooblaščenca št. 090-270/2012. Pri vpogledu v spis je ugotovilo, da je pritožnica 11. 4. 2018 pooblaščencu stranke z interesom v upravnem sporu že posredovala dokumente iz 2. točke izreka odločbe Informacijskega pooblaščenca št. 090-270/2012/22 z dne 4. 1. 2016. Ustavno sodišče je glede na to pritožnico z dopisom pozvalo, naj izkaže okoliščine, ki bi izkazovale pravni interes za nadaljevanje postopka z ustavno pritožbo.

5.Pritožnica je navedla, da je dokumente iz 2. točke izreka odločbe Informacijskega pooblaščenca posredovala pred izdajo sklepa Ustavnega sodišča št. Up-448/18 z dne 17. 4. 2018. Dokumente je posredovala na podlagi sklepa Informacijskega pooblaščenca o dovolitvi izvršbe. Če pritožnica ne bi izvršila navedenega sklepa, naj bi ji grozila denarna kazen v višini 1000 EUR. Pritožnica meni, da še vedno izkazuje pravni interes za nadaljevanje postopka z ustavno pritožbo, ker je bila izpodbijano odločbo prisiljena izvršiti. Izpodbijani sodba Upravnega sodišča in odločba Informacijskega pooblaščenca naj ne bi imeli posledic le v konkretnem postopku, temveč naj bi stališča v izpodbijanih aktih vplivala na svetovalno dejavnost pritožnice, na njeno organizacijo in presojo javnega značaja s tem povezanih informacij. Kršitve ustavnih pravic, na katere naj bi opozorila pritožnica v tej ustavni pritožbi, naj bi imele neposreden vpliv na delovanje in organizacijo pritožnice in naj bi vodila do novih kršitev v kasnejših postopkih. Pritožnica je opozorila na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-50/09, Up-260/09 z dne 18. 3. 2010 (Uradni list RS, št. 29/10, in OdlUS XIX, 2). V njej naj bi Ustavno sodišče poudarilo, da mora sodišče v primerih, ko so izpolnjeni pogoji za odločanje o ustavni pritožbi in se ugotovi kršitev človekovih pravic, odločiti o utemeljenosti ustavne pritožbe, saj lahko le tako izvaja svojo precedenčno vlogo.

6.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) se lahko ustavna pritožba vloži zaradi kršitve človekove pravice ali temeljne svoboščine zoper posamični akt, s katerim je državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe, pod pogoji, ki jih določa ta zakon. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes: kot verjetno mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno korist (izboljšanje pravnega položaja), ki je brez tega ne more doseči. Pravni interes mora biti izkazan tudi za vložitev ustavne pritožbe. Na obstoj pravnega interesa mora Ustavno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Okoliščina, da je senat Ustavnega sodišča ustavno pritožbo sprejel v obravnavo, Ustavnemu sodišču ne preprečuje, da pri odločanju o ustavni pritožbi preveri obstoj procesnih predpostavk.[1]

7.Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbija posamična akta, na podlagi katerih bi morala v upravnem postopku dostopa do informacij javnega značaja predlagatelju izročiti nekatere informacije. Namen, ki ga je pritožnica zasledovala z vloženo ustavno pritožbo, je bil preprečiti izročitev zahtevanih informacij. Pritožnica je na podlagi sklepa Informacijskega pooblaščenca št. 090-270/2012/52 z dne 29. 3. 2018 o dovolitvi izvršbe zahtevane dokumente predlagatelju v postopku dostopa do informacij javnega značaja že izročila. Ustavno sodišče je že v sklepu št. Up-448/18 z dne 17. 4. 2018 poudarilo nepovratne učinke razkritja informacij.[2] Enkrat razkritih informacij ni več mogoče skriti. Zato glede na naravo stvari ni mogoče izničiti učinkov že izvršene odločbe Informacijskega pooblaščenca o izročitvi določenih informacij in to odločbo odpraviti ali razveljaviti ter vrniti Informacijskemu pooblaščencu v novo odločanje. Z morebitno ugoditvijo tej ustavni pritožbi in odpravo ali razveljavitvijo odločbe Informacijskega pooblaščenca pritožnica ne more več doseči namena, ki mu je sledila z vloženo ustavno pritožbo.

8.Iz podatkov spisa Informacijskega pooblaščenca št. 090-270/2012 izhaja, da je vzporedno s postopkom za preizkus ustavne pritožbe pred Ustavnim sodiščem tekel postopek izvršbe odločbe Informacijskega pooblaščenca, katere zadržanje je pritožnica predlagala. Pritožnica je ustavno pritožbo vložila 23. 3. 2018, Informacijski pooblaščenec je sklep o dovolitvi izvršbe izdal 29. 3. 2018. Izvršilni postopek je bil očitno škodljiv za namen, ki ga je pritožnica zasledovala z vloženo ustavno pritožbo in s predlogom za zadržanje izvršitve odločbe Informacijskega pooblaščenca. Kljub temu pritožnica Ustavnega sodišča ni obvestila o teku izvršilnega postopka, o izdanem sklepu o dovolitvi izvršbe in o tem, da je izpodbijano odločbo Informacijskega pooblaščenca 11. 4. 2018 izvršila. Ustavno sodišče je zato v postopku odločanja o sprejemu ustavne pritožbe in predlogu za začasno zadržanje upoštevalo le gradivo, ki mu je bilo predloženo. S sklepom št. Up-448/18 je 17. 4. 2018 zadržalo izvršitev odločbe informacijskega pooblaščenca, ki je bila 11. 4. 2018 že izvršena. To pomeni, da je pritožnica s svojo opustitvijo pripomogla k temu, da se je z iztekom roka za izvršitev sklepa o izvršbi soočila z grožnjo plačila denarne kazni za primer, da ne bi postopala po tem sklepu. Njene trditve, da je bila izpodbijano odločbo prisiljena izvršiti, so že zato neutemeljene.

9.Pritožnica v odgovoru na poziv Ustavnega sodišča ni pojasnila, kako bi morebitna razveljavitev sodbe Upravnega sodišča in vrnitev zadeve Upravnemu sodišču v novo odločanje izboljšala njen pravni položaj. Pritožnica navaja zgolj okoliščine, s katerimi utemeljuje pravni interes za izdajo t. i. ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča. Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da zgolj ugotovitev kršitve človekove pravice, ne da bi bil izpodbijani posamični akt razveljavljen ali odpravljen (prvi odstavek 59. člena ZUstS), praviloma ne spreminja pritožnikovega pravnega položaja.[3] Ustavno sodišče izjemoma izda ugotovitveno odločbo. V odločbi št. U-I-50/09, Up-260/09 je šlo za odločanje o dopustnosti posegov v pravico do osebne svobode, kar je bil sploh pogoj za izkazovanje pravnega interesa za izdajo ugotovitvene odločbe (22. točka obrazložitve navedene odločbe). V tej odločbi je Ustavno sodišče opozorilo na pomembnost odločitve o ustavni pritožbi v njenem objektivnem pomenu za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vendar šele v povezavi s tem, ali se ugotovitvena odločba lahko omeji zgolj na ugotovitev pravice do osebne svobode ali se lahko ugotovi tudi kršitev katere druge človekove pravice (23. točka obrazložitve navedene odločbe).

10.V tem primeru pa ne gre za odločanje o dopustnosti posega v pravico do osebne svobode. Zato ne gre za primerljiv primer in s sklicevanjem nanj ni mogoče utemeljiti pravnega interesa za odločanje o ustavni pritožbi. Zgolj s hipotetično možnostjo morebitnih novih postopkov v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja prav tako ni mogoče utemeljiti pravnega interesa za izdajo ugotovitvene odločbe Ustavnega sodišča. Pritožnica ima v morebitnih novih postopkih možnost uporabiti vsa pravna sredstva, vključno z ustavno pritožbo.

11.Ker pritožnica ne izkazuje več pravnega interesa za nadaljevanje postopka s to ustavno pritožbo, je Ustavno sodišče njeno ustavno pritožbo zavrglo.

C.

12.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnica in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sodnica dr. Etelka Korpič – Horvat in sodnik dr. Rajko Knez sta bila pri odločanju o tej zadevi izločena. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat Predsednica

[1]Primerjaj s sklepom Ustavnega sodišča št. Up-335/04, U-I-119/07 z dne 12. 4. 2007.

[2]Primerjaj tudi s sklepoma Ustavnega sodišča št. U-I-36/11 z dne 7. 4. 2011 in št. U-I-201/14, U-I-202/14 z dne 2. 10. 2014.

[3]Glej sklep Ustavnega sodišča št. Up-594/05 z dne 8. 9. 2005.