Jedro

S pravnomočnim sklepom o preizkusu terjatev v delu, ki vsebuje napotitev, se izkazuje pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe. V takšnih primerih je treba šteti, da gre za situacijo, ki je primerljiva s položajem vlagatelja ugotovitvene tožbe, opredeljene s posebnimi predpisi in pravdno sodišče zato po 2. odstavku 181. člena ZPP ni dolžno presojati o obstoju pravnega interesa vlagatelja ugotovitvene tožbe. Na podlagi navedenega je tožnik aktivno, toženec pa pasivno legitimiran.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, 1) da se ugotovi, da ne obstoji ločitvena pravica tožene stranke na nepremičninah ID znak 000 in 000 v zvezi s terjatvijo tožene stranke v višini 54.011,43 EUR. Toženi stranki 2) je naložilo plačilo pravdnih stroškov.

2. Tožena stranka je zoper navedeno sodbo vložila pritožbo iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa, da sodbo sodišča prve stopnje spremeni. Tožena stranka priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba neutemeljeno navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo tožbo zavreči zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije. Izvršilno sodišče je izvršbo na nepremičninah z ID znakom 000 in 000, obe k.o. X (v nadaljevanju nepremičnini) zaradi neplačila predujma za cenilca ustavilo. Tožena stranka navaja, da sta hipoteki prenehali učinkovati z dnem izbrisa iz zemljiške knjige, kar pomeni, da tudi ločitvene pravice v stečajnem postopku nima. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in svojo odločitev oprlo na 308. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Prvi odstavek 305. člena ZFPPIPP izrecno določa, da se uporabi le, če ni v 306., 307. ali 308. členu drugače določeno. V stečajnem postopku je tožena stranka uveljavljala ločitveno pravico na nepremičninah, za katero je navedla, da jo je pridobila na podlagi izvršilnega naslova (pravnomočnega sklepa o izvršbi) z vpisom v zemljiško knjigo. V sklepu o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic St 1535/2012 z dne 7. 3. 2013 je Okrožno sodišče v Kranju napotilo upravitelja, da v skladu s 308. členom ZFPPIPP vloži zahtevek za ugotovitev neobstoja prerekane ločitvene pravice (4. točka 2. odstavka 69. člena ZFPPIPP). Izhajalo je iz dejstva, da je pripravljena ločitvena pravica nastala na podlagi izvršilnega naslova, kar je ugotovilo iz „Prijave terjatve in ločitvene pravice“ z dne 30. 11. 2012. Predpostavka za uporabo določbe 308. člena ZFPPIPP je namreč določna in jasna prijava ločitvene pravice, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova. Tisti, ki je s sklepom o preizkusu terjatev napoten, da v drugem postopku uveljavi svoj zahtevek, mora ustrezno procesno dejanje za uveljavitev tega zahtevka opraviti v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev. S pravnomočnim sklepom o preizkusu terjatev v delu, ki vsebuje napotitev, se izkazuje pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe. V takšnih primerih je treba šteti, da gre za situacijo, ki je primerljiva s položajem vlagatelja ugotovitvene tožbe, opredeljene s posebnimi predpisi in pravdno sodišče zato po 2. odstavku 181. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni dolžno presojati o obstoju pravnega interesa vlagatelja ugotovitvene tožbe (1). Če upravitelj ne bi vložil tožbe bi terjatev in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev, veljali za priznani (4. odstavek 308. člena ZFPPIPP). V pravdnem postopku je tako bilo treba ugotoviti, ali ločitvena pravica obstaja ali je prenehala. Na podlagi navedenega je tožnik aktivno, toženec pa pasivno legitimiran. Tožena stranka v pritožbi sama pritrjuje, da nima ločitvenih pravic na nepremičninah. Če pa ne bi želela, da upravitelj zoper njo sproži pravdo, bi bodisi morala vložiti ugovor zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev (61. in 62. člen ZFPPIPP), bodisi pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic z dne 7. 3. 2013, katerega sestavni del izreka je končni seznam terjatev (125. člen ZFPPIPP).

6. Glede na navedeno po presoji pritožbenega sodišča uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev postopka ali zmotne uporabe materialnega prava, na kar pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (1. odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

7. Tožena stranka s pritožbo ni uspela (154. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato mora sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka.

(1) Tožeča stranka je ugotovitveno tožbo vložila po napotilu stečajnega sodišča, zato ji pravnega interesa ni treba izkazovati (2. odstavek 181. člena ZPP).